Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

tria (111)



  1.      triáda  -e ž () 1. knjiž. skupina treh enot, trojica: uvrščati elemente v triade; triade barv; triada rimskih božanstev ♦ filoz. dialektična triada teza, antiteza, sinteza kot osnovne stopnje razvoja; kem. triada skupina treh elementov s podobnimi kemičnimi lastnostmi in približno enakimi razlikami v atomski masi 2. geol. obdobje mezozoika, v katerem so se pojavile praproti, rastline, podobne palmam, in sesalci; trias: ostanki plazilcev iz triade
  2.      triáden  -dna -o prid. () nanašajoč se na triado: triadni sistem / triadne plasti
  3.      trialístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na trializem: trialistična ureditev države / odklanjati trialistično monarhijo
  4.      trialízem  -zma m () zgod., do 1918 ideja o razdelitvi avstroogrske monarhije v tri državne enote: odklanjati, zagovarjati trializem / prizadevanje za dosego trializma ◊ jur. trializem kazenskih sankcij delitev kazenskih sankcij na kazni, varstvene in vzgojne ukrepe
  5.      triángel  -gla m (á) 1. knjiž. trikot, trikotnik: pozidati triangel med cestama in progo 2. muz. glasbilo v obliki jeklenega, v enem kotu odprtega, na vrvici visečega trikotnika, na katerega se udarja s paličico, trikot: igrati na triangel
  6.      triangulácija  -e ž (á) geod. postopek, pri katerem se v mreži trikotnikov na zemeljskem površju izmerijo vsi koti in dolžina vsaj ene stranice: sodelovati pri triangulaciji
  7.      triangulacíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na triangulacijo: triangulacijske meritve / triangulacijska mreža mreža točk, dobljena s triangulacijo; triangulacijska točka s triangulacijo določena stalna točka na zemeljskem površju; znamenje, ki označuje tako točko; triangulacijska znamenja
  8.      trianónski  -a -o prid. (ọ̑) zgod., navadno v zvezi trianonska pogodba mirovna pogodba med članicami velike antante in Ogrsko, sklenjena 4. julija 1920 v Trianonu
  9.      trías  -a m () geol. obdobje mezozoika, v katerem so se pojavile praproti, rastline, podobne palmam, in sesalci: trias, jura, kreda
  10.      tríasen  -sna -o () pridevnik od trias: triasni apnenec; triasni skladi
  11.      tríatlon  -a m () šport., navadno v zvezi olimpijski triatlon do 1972 tekmovanje v dviganju uteži tezno, s sunkom in s potegom, olimpijski troboj: v olimpijskem triatlonu je dvignil 450 kilogramov
  12.      triáža  -e ž () med. razvrščanje bolnikov, poškodovancev v skupine glede na vrsto in težo poškodbe, obolenja, nujnost obravnave: opraviti triažo; triaža in prevoz ranjencev ◊ ped. triaža mladoletnih prestopnikov
  13.      triážen  -žna -o prid. () nanašajoč se na triažo: triažna skupina / triažno delo / triažna ustanova
  14.      ekspatriácija  -e ž (á) knjiž. izselitev iz domovine
  15.      industriálec  -lca m () v kapitalistični ekonomiki lastnik industrijskega podjetja, tovarne: bogat industrialec
  16.      industriálen  -lna -o prid. () star. industrijski: industrialni razvoj / industrialni kraji; industrialna dežela
  17.      industrializácija  -e ž (á) uvajanje, širjenje industrijske dejavnosti na določenem področju: pospeševati industrializacijo; hitra, intenzivna industrializacija države; načrt industrializacije // uvajanje industrijskih proizvajalnih sredstev v določeno gospodarsko dejavnost: industrializacija kmetijstva / industrializacija podjetja ♦ grad. industrializacija gradnje uvajanje industrializirane gradnje
  18.      industrialízem  -zma m () ekon. industrijska usmerjenost gospodarske politike: industrializem in agrarizem
  19.      industrializíranost  -i ž () lastnost, značilnost industrializiranega: popolna industrializiranost dežele / stopnja industrializiranosti
  20.      industrializírati  -am nedov. in dov. () uvajati, širiti industrijsko dejavnost na določenem področju: industrializirati deželo; nekdaj izrazito agrarna država se naglo industrializira / gospodarsko življenje se čedalje bolj industrializira // uvajati industrijska proizvajalna sredstva v določeno gospodarsko dejavnost: industrializirati kmetijstvo, obrt / industrializirati podjetje industrializíran -a -o: industrializirani kraji; sodobni industrializirani svet; industrializirano gospodarstvo ♦ grad. industrializirana gradnja gradnja z večjimi, industrijsko izdelanimi deli
  21.      matriarhálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na matriarhat: matriarhalni ustroj prvotne družbe / matriarhalna družbena skupnost / matriarhalno pleme
  22.      matriarhát  -a m () soc. ureditev, v kateri so družinski poglavarji matere: doba matriarhata; prehod matriarhata v patriarhat ∙ iron. v tej družini je matriarhat odloča, ukazuje žena
  23.      patriárh  -a m () 1. zlasti v vzhodni cerkvi najvišji cerkveni dostojanstvenik, navadno v okviru narodne skupnosti: carigrajski patriarh; patriarh srbske pravoslavne cerkve 2. rel. naslov za predstojnika pomembne nadškofije: beneški, oglejski patriarh 3. knjiž., s prilastkom kdor je najstarejši in najvplivnejši med delavci na določenem področju, starosta: patriarh slavistike
  24.      patriarhálen  -lna -o prid. () 1. nanašajoč se na patriarhat 1: patriarhalna ureditev prvotne družbe / patriarhalna družina; patriarhalno gospodarstvo / patriarhalni odnosi 2. ekspr. idiličen, idealiziran: spomini na nekdanje patriarhalno življenje 3. ekspr. nesodoben, zastarel: imel je patriarhalne nazore o vzgoji ● ekspr. pri tej hiši vlada patriarhalni red odloča, ukazuje mož; ekspr. pisatelj je dočakal patriarhalno starost zelo visoko
  25.      patriarháličen  -čna -o prid. (á) zastar. patriarhalen: patriarhalična družina / patriarhalično življenje

1 26 51 76 101  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA