Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

trend (2)

1.      trénd  -a m (ẹ̑) značilnost pojava glede na spreminjanje v daljšem časovnem obdobju: trend izvoza se je obrnil; opazovati, spremljati trend prodaje; grafično prikazati trend zaposlovanja / publ., z oslabljenim pomenom trend naraščanja števila nepismenih naraščanje // publ. težnja, usmeritev: analizirati, proučevati trende v družbenem življenju; modni trendi; trend odpravljanja tujih izrazov ♪
2.      trénden  -dna -o (ẹ̑) pridevnik od trend: trendne značilnosti ♪