Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

tre (501-525)



  1.      streljárna  -e ž () knjiž. strelišče v zabavišču, zabaviščnem parku: postaviti streljarno; streljati na figure v streljarni
  2.      streljárnica  -e ž () zastar. strelišče v zabavišču, zabaviščnem parku: gneča pred stojnicami in streljarnico
  3.      stréljati  in streljáti -am, tudi stréljati -am nedov. (ẹ́ á ẹ́; ẹ́) 1. s sprožanjem orožja povzročati, da izstrelek zleti iz njega: začeli so streljati; streljati v tarčo, zrak; streljati s slepimi naboji, šibrami; streljati s puško, topom; streljati v rafalih; dobro, hitro streljati; leže, stoje streljati / streljati s fračo, z lokom / streljati za beguncem // ubijati s strelnim orožjem: na tem mestu je okupator med vojno streljal talce / streljati fazane, srne 2. ekspr., v zvezi streljati z očmi, s pogledi jezno ali živahno pogledovati: z očmi so streljali za njo; streljati s pogledi po dvorani 3. dov. in nedov., šport. z močnim udarcem, sunkom prizadevati si spraviti žogo v gol: streljati z velike razdalje; prehiteval je, preigraval in streljal / streljati na gol streljajóč -a -e: neprenehoma streljajoč, so napadali; streljajoči vojaki stréljan -a -o: bili so mučeni, preganjani, streljani; pes sledi streljani divjadi
  4.      streljáva  -e ž () star. streljanje: pridušena streljava
  5.      streljávec  -vca m () star. strelec: v gozdičku so se utaborili streljavci
  6.      streljávkanje  -a s () glagolnik od streljavkati: po kratkem streljavkanju so se umaknili
  7.      streljávkati  -am nedov. () knjiž., ekspr. naredko streljati: začeli so streljavkati
  8.      strélka  -e ž (ẹ̑) 1. ženska, ki strelja: na strelskem tekmovanju so sodelovale tudi strelke; strelka s pištolo 2. šport. igralka pri nekaterih igrah z žogo, ki (dobro) strelja na gol: v ekipi je nekaj dobrih strelk / strelka gola
  9.      strélnica  -e ž (ẹ̑) knjiž. strelna lina: strelnice v grajskem obzidju
  10.      strelnína  -e ž () lov. nagrada lovcu za odstrel divjadi, zlasti roparic: izplačali so mu strelnino
  11.      strelovít  -a -o prid. () ekspr. zelo hiter: strelovit začetek teka / delati s strelovito naglico strelovíto prisl.: raketa je strelovito švignila proti nebu
  12.      strelovòd  -óda m ( ọ́) ozemljena kovinska priprava navadno na strehi za varovanje pred delovanjem strele: hiša ima strelovod; okvara na strelovodu
  13.      strelovóden  -dna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na strelovod: strelovodna konica; strelovodna žica / zaščititi stavbo s strelovodnimi napravami
  14.      strélski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na strelce ali strelstvo: strelske vaje; organizirati strelsko tekmovanje / pomikati se v strelski črti; strelska družina / ležeči, stoječi strelski položaj ♦ voj. strelski jarek jarek, zaklonišče z vsem, kar je potrebno za življenje pehotne desetine v boju; zgod. strelski dvorec v srednjem veku kmetija podložnega kmeta strelca ob štajersko-ogrski meji
  15.      strélstvo  -a s (ẹ̑) šport, pri katerem se strelja s puško, pištolo: organizirati tekmovanje v strelstvu
  16.      strême  -éna sẹ́) 1. kovinski obroč, pritrjen z jermenom na sedlo, za oporo nog pri jahanju: podržal mu je streme; vtakniti nogo v streme / dvigniti se v stremenih 2. šport. smuška vez z jermenom ali s spiralno žico, ki poteka okrog pete in omogoča gibanje pete v navpični smeri: pritrditi stremena na smuči; stremena za skakalne smuči 3. nekdaj vrvica, trak ob razporku na spodnjem robu do kolen segajočih irhastih hlač: oblekel se je, pritegnil stremena in šel ◊ alp. iz vrvi narejena zanka, vpeta, obešena na klin, za oporo nog pri plezanju; les. priprava za vpenjanje listov žage pri polnojarmeniku
  17.      strêmen  -éna mẹ́) 1. skupek posukanih niti, pramenov: stremen vrvi se je utrgal; konopna vrv iz treh, štirih stremenov / korobač, pleten v pet stremenov 2. redko streme: vtakniti nogo v stremen
  18.      streménce  -a s (ẹ̄) nav. ekspr. manjšalnica od streme: rožljanje orožja in stremenc ◊ anat. slušna koščica, priraščena na okroglo okence
  19.      stremeníca  -e ž (í) 1. jermen za pripenjanje, pritrditev stremena na sedlo: podaljšati stremenice 2. jermen za pripenjanje vesla na bok čolna: vtaknil je veslo skozi stremenice in začel veslati 3. šport. na smučko pripet jermen ali spiralna žica, ki poteka okrog pete: odpeti stremenice
  20.      streménka  -e ž (ẹ̑) 1. nekdaj trak, pasek na robu ozkih hlačnic za čez čevelj: iz kočije je stopil mladenič v belih hlačah s stremenkami 2. redko jermen za pripenjanje, pritrditev stremena na sedlo; stremenica: učil ga je, kako je treba zajahati s kratkimi stremenkami
  21.      streménski  -a -o (ẹ̑) pridevnik od streme 1: stremenski jermen
  22.      streméti  -ím nedov. (ẹ́ í) knjiž. prizadevati si doseči, uresničiti kaj: stremeti k napredku; stremeti po resnici, znanju; stremeti za tem, da se uveljavijo mladi avtorji // prizadevati si priti do česa, pridobiti kaj: stremeti po gmotnih dobrinah; stremeli so za ugodjem, zabavo stremèč -éča -e: k dobremu stremeč človek
  23.      stremíti  -ím nedov. ( í) zastar. stremeti: stremiti po modrosti; stremili so za tem, da bi načrt uresničili
  24.      stremljênje  -a s (é) glagolnik od stremeti: umetniško stremljenje; stremljenje k resnici, svobodi / stremljenje po dobičku
  25.      stremljênjski  -a -o (ē) pridevnik od stremljenje: miselne in stremljenjske duševne funkcije

   376 401 426 451 476 501 526 551 576 601  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA