Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

tre (4.301-4.325)


  1.      predsódek 2 -dka m (ọ̑) šalj. trebuh: predsodek mu že raste ♪
  2.      predstáva  -e ž (ȃ) 1. izvajanje, uprizarjanje odrskega dela pred občinstvom: gledati predstavo; oblikovati, režirati, voditi predstavo; kupiti vstopnice za predstavo / predstava je bila zelo obiskana videlo jo je veliko ljudi / cirkuška, filmska, gledališka, lutkovna predstava / gala predstava; popoldanska, večerna predstava; predstava na prostem / predstava Hamleta drame Hamlet / abonmajska predstava; otvoritvena predstava sezone prva, uvodna / zaradi bolezni je predstava odpadla je ni bilo / predstave (so) ob petnajsti, sedemnajsti, devetnajsti in enaindvajseti uri 2. kar nastane v zavesti kot posledica obnovitve zaznav: predstave se spreminjajo; jasna, nazorna predstava; predstave in zaznave / slušna, vidna predstava; predstava hrapavosti // navadno v zvezi z o kar nastane v zavesti kot posledica izkušenj, védenja, miselne ali čustvene dejavnosti: imeti čudne, svoje predstave o čem; o vohunstvu imate napačne predstave; ustvariti si predstavo o najnovejši literaturi; izkrivljena, objektivna, subjektivna predstava o svetu / ta cesta ustreza naši predstavi o dobri poti ∙ knjiž. v predstavah se mu je prikazovala podoba matere mislil je na mater ♪
  3.      predvídeti  -im dov. (í ȋ) 1. na osnovi določenih dogodkov, pojavov postati prepričan o uresničitvi česa: predvidel je nesrečo; predvideti slabo vreme; tega ni mogoče predvideti / predvideti tok dogodkov 2. publ. na osnovi določenih potreb, želj vnaprej določiti, upoštevati: predvideti povečanje proizvodnje; v proračunu so predvideli gradnjo nove šole // na osnovi določenih podatkov vnaprej določiti, izračunati: do srečanja satelitov je prišlo prej, kot so predvideli predvíden -a -o: vse je potekalo po predvidenem načrtu; za vsak prekršek je predvidena kazen; predvideno povečanje izvoza ♪
  4.      predvidévati  -am nedov. (ẹ́) 1. na osnovi določenih dogodkov, pojavov biti prepričan o uresničitvi česa: predvidevati konec vojne; predvidevajo, da se bodo spopadi še nadaljevali / vnaprej predvidevati 2. publ. na osnovi določenih potreb, želj vnaprej določati, upoštevati: predvidevati gradnjo ceste; načrt predvideva povečanje proizvodnje / za take prekrške predvideva zakon stroge kazni določa predvidévan -a -o: z zakonom predvidevane kazni; predvidevano povečanje izdatkov ♪
  5.      predviháren  -rna -o prid. (ā) knjiž. nanašajoč se na čas pred viharjem: predviharna soparica; predviharna tišina / predviharni trenutki ♪
  6.      predvsèm  prisl. (ȅ) 1. izraža, da je kaj po pomembnosti na prvem mestu: predvsem je treba poudariti njegovo razgledanost; lahka glasba naj bi se predvsem inspirirala ob folklori; gre predvsem za to, da dosežemo soglasje; upoštevajo naj se predvsem urbanistične značilnosti mesta / ekspr. jezen je na ves svet in predvsem nase 2. izraža omejevanje na najpomembnejše: male oglase objavlja samo ob delavnikih, predvsem v soboto; oglašajo se ptice, predvsem pa strnadi // ekspr. izraža zavrnitev s popravkom: predvsem pa Durmitor ni gora, ampak pogorje; prim. pred ♪
  7.      prèdznánje  -a s (ȅ-ȃ) publ. znanje, ki je potrebno za razumevanje, znanje česa: zaradi pomanjkljivega predznanja težko študira / za razumevanje te knjige je potrebno strokovno predznanje ♪
  8.      prèdželódec  -dca m (ȅ-ọ̑) zool. vsak izmed treh delov, ležečih neposredno pred želodcem prežvekovalcev ♪
  9.      prefínjen  -a -o prid. (ȋ) knjiž. 1. lep, izbran: prefinjeno izražanje / prefinjena barvna kombinacija zelo ustrezna, lepa 2. zelo občutljiv, zelo izostren: prefinjen čut, okus / prefinjen humor / to je prefinjena ženska ♪
  10.      pregíbati 2 -am in -ljem dov. (ȋ) razgibati: treba ga bo pregibati, ker je len; otrok je nemiren, zato naj se malo pregiba ♪
  11.      preglédati  -am dov., pregléj in preglèj pregléjte, stil. preglédi preglédite (ẹ́ ẹ̑) 1. z gledanjem navadno kritično a) ugotoviti ustreznost, pravilnost česa: vse dokumente je treba pregledati; pregledati potne liste; strokovno pregledati nalogo, spis / pregledati mora še naprave b) seznaniti se s čim: pregledati arhiv; pregledati pošto; predavanja še nisem pregledal / pregledati moram vse možnosti / pregledati častno četo 2. narediti, da se ugotovijo morebitna bolezenska znamenja, povzročitelji bolezni: zdravnik ga je temeljito pregledal; sistematično pregledati vse predšolske otroke; pregledati pljuča, srce / dal je pregledati tudi kri // narediti, da se z iskanjem ugotovi morebitna navzočnost koga, česa; preiskati: pregledali so vso okolico, pa ga niso našli / na meji so pregledali vse potnike; pregledali so tudi prtljago 3. star. spregledati, spoznati: kmalu je pregledal njeno početje / prav hitro so jih pregledali // odpustiti: pregledal mu je kazen preglédan -a -o: pregledan in potrjen račun; strokovno pregledano blago; gradivo še ni pregledano ♪
  12.      pregléden 1 -dna -o prid., preglédnejši (ẹ́ ẹ̄) ki se da (z lahkoto) pregledati, razumeti: pregleden načrt; zelo pregledna razpredelnica; poročilo je pregledno do tretjega odstavka / položaj je postajal slabo pregleden / naslednji ovinek je bil preglednejši preglédno prisl.: pregledno razvrstiti gradivo ♪
  13.      pregléden 2 -dna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na pregled: ustanoviti pregledno komisijo / pregledna dejavnost ◊ šport. pregledno tekmovanje del treninga, pri katerem se ugotavlja duševna in telesna usposobljenost tekmovalcev ♪
  14.      pregledováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. z gledanjem navadno kritično a) ugotavljati ustreznost, pravilnost česa: pregledovati carinsko blago; pregledovati račune / pregledovati naloge b) seznanjati se s čim: pregledovati knjige na knjižni polici; pregledovati pošto 2. delati, da se ugotovijo morebitna bolezenska znamenja, povzročitelji bolezni: pregledovati bolnika; redno mu je pregledoval srce // delati, da se z iskanjem ugotovi morebitna navzočnost koga, česa; preiskovati: pregledovati okolico / pregledovali so vse potnike ♪
  15.      pregníti  -gníjem dov. (í ȋ) popolnoma zgniti: deske so na vlagi pregnile; slama na strehi je pregnila na več krajih ♪
  16.      pregrabíti  in pregrábiti -im, in pregrábiti -im dov. (ȋ á ȃ; á ȃ) z grabljenjem priti z enega konca česa na drugega: kolikokrat je že pregrabila te travnike / skakalnico so pregrabili z železnimi grabljami / igrišče bo treba pregrabiti in povaljati znova pograbiti ♪
  17.      pregrádek  -dka m (ȃ) ločen, ograjen del prostora, navadno za ležišče: otroka, speča v pregradku; ležala je na železni postelji v pregradku // ločen, ograjen prostor sploh: spraviti konja iz pregradka; narediti pregradek za kokoši / znositi jabolka v pregradke na podstrešju ♪
  18.      pregréti  -gréjem dov. (ẹ́ ẹ̑) segreti skozi površino, v celoti: snov je treba pred obdelavo pregreti; zemlja se mora pred setvijo pregreti / sonce je pregrelo blazine; ekspr. na vroči skali sem se čisto pregrel // nav. ekspr. preveč segreti: pregreti mleko; kosilo sem si pregrel pregréti se nav. ekspr. postati zelo vroč, znojen: pregrel se je in prehladil; če boš tako delal, se boš pregrel pregrét -a -o: pregret zrak ♦ avt. pregret motor trajno poškodovan motor zaradi prevelikega segretja motornih delov; fiz. pregreta para para, segreta na temperaturo, višjo od vrelišča; pregreta tekočina tekočina, segreta na temperaturo, višjo od vrelišča, ne da bi izparela ♪
  19.      pregrévati  -am nedov. (ẹ́) segrevati skozi površino, v celoti: pregrevati železo / sonce je pregrevalo mravljišče // nav. ekspr. preveč segrevati: pregrevati jed; mleka ni treba pregrevati pregrévan -a -o: pregrevan zrak ♪
  20.      pregrúntati  -am dov. (ú) pog. premisliti, razmisliti: to je treba še pregruntati ♪
  21.      prehajáč  -a m (á) knjiž. kdor gre čez kaj: streljali so na vsakega prehajača, ki so ga opazili na mostu ♪
  22.      prehájati  -am nedov. (ȃ) 1. hoditi čez kaj: drug za drugim so prehajali cesto; vojska je cel dan prehajala reko / čez našo deželo so večkrat prehajale vojne vihre / toplota prehaja s toplejšega telesa na hladnejše ♦ lingv. glagolsko dejanje prehaja na predmet // redko iti mimo česa: večkrat je prehajal njihovo hišo, pa se nikoli ni oglasil pri njih 2. s predlogom spreminjati, menjavati a) okolje: začeli so prehajati v sosednji oddelek; gostje so počasi prehajali v senco / velika večina vojakov je prehajala h gverilcem / prehajati od znanosti k politiki b) način dela, delovanja: gimnazije so prehajale z razrednega na predmetni pouk; od lahkih vaj postopoma prehajamo na težje / od pisanja pesmi je prehajal k pisanju črtic in novel / pri poučevanju je treba prehajati od znanega k neznanemu / prehajamo na drugo točko dnevnega reda začenjamo obravnavati probleme, predstavljene v drugi točki dnevnega reda c) način obstajanja: pri delu mišic prehaja sladkor v mlečno kislino; voda že pri navadni temperaturi prehaja v plinasto stanje / tu stena prehaja v položno pobočje / barve jesenskega gozda so prehajale iz žareče rumenih v motno rjave / pomlad je prehajala v poletje č) nav. ekspr. lastništvo, pripadnost: posestvo prehaja od očeta na sina; mesto je prehajalo iz rok sovražnikov v roke domačih / hiša prehaja iz rok v roke lastniki se pogosto menjajo / dolžnosti, pravice prehajajo na dediče // nav. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža začenjanje dejanja, kot ga določa samostalnik: začeli so prehajati v napad, v obrambo / pogovor je prehajal v prepir; zabava je prehajala v bučno razgrajanje 3. publ. pojavljati se nad določeno stopnjo, mero; presegati: publikacija ponekod prehaja značaj dokumentacije; njegova dramska praksa je daleč prehajala teoretična pojmovanja 4. knjiž. minevati, končevati se: leta mi zelo hitro prehajajo; noč je prehajala za nočjo, njega pa ni bilo domov 5. knjiž., ekspr., z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik; obhajati: ob misli, kaj vse bi se lahko zgodilo, jo je prehajala groza; zaradi smradu me je prehajala slabost / po vsem telesu jo je prehajala hladna drhtavica ● ekspr. to mu že prehaja v navado tega se navaja; ekspr. ponižnost in vdanost ji že prehajata v meso in kri popolnoma se ju bo navadila; knjiž. ti dogodki prehajajo v zgodovino postali bodo znani zaradi svoje pomembnosti; knjiž. ko je vzel zdravilo, mu je začelo prehajati se mu je začelo stanje boljšati prehájati se zastar. sprehajati se: molče sta se prehajala po gozdu prehajáje redko: novica je prišla do nas, prehajaje iz ust do ust prehajajóč -a -e: jekleno modra, v zelenkasto prehajajoča barva; prehajajoča divjad; odmev prehajajočih neviht; v naturalizem prehajajoča zgodba ♪
  23.      prehitéti  -ím dov., prehítel (ẹ́ í) 1. s hitrejšim premikanjem priti pred koga, ki gre spredaj: tekel je, da bi ga prehitel; prehitela jo je za nekaj korakov / avtomobil je prehitel avtobus ravno na ovinku 2. biti hitrejši in navadno uspešnejši od koga: s svojimi nazori je prehitel sodobnike; v proizvodnji celuloze smo prehiteli marsikatero državo; prehiteti koga v razvoju, tekmovanju, znanju / pri delu ga je vedno prehitel 3. nav. ekspr. narediti kaj prej kot kdo drug: hotel je nekaj reči, pa ga je sin prehitel; žena ga je s šoferskim izpitom prehitela; prehiteti koga z odgovorom // pojaviti se prej, kot se pričakuje, želi: bal se je, da jih prehiti noč; hitiva, da naju ne prehitita mraz in sneg / zadnje podražitve so precej prehitele zvišanje osebnih dohodkov ● ekspr. njega je prehitel čas ni se prilagodil razmeram; ni napreden; pri delu ga je čas prehitel dela ni utegnil dokončati; ekspr. pri pisanju spominov ga je prehitela smrt umrl je, preden jih je napisal, dokončal; ekspr. prehitel je vsako njeno željo jo je takoj, predčasno izpolnil; žarg., šport. prehitel ga je za (en) krog za čas, v katerem se prevozi, prehodi določena krožna pot; ekspr. žena se boji, da bi jo prehitelo da bi rodila pred določenim, izračunanim rokom prehitéti se ekspr. 1. prenagliti se: vse prej premisli, nikoli se ne prehiti 2. preveč hiteti: ni se bati, da bi se prehitel ♪
  24.      prehitévati  -am nedov. (ẹ́) 1. s hitrejšim premikanjem prihajati pred koga, ki gre spredaj: ljudje so jih dohitevali in prehitevali; prehitevati kolono vozil; prehitevati levo, na ovinku; v teku prehitevati 2. biti hitrejši in navadno uspešnejši od koga: svoje kolege je prehitevala z izpiti in ocenami / proizvodnja prehiteva potrošnjo je večja 3. nav. ekspr. delati kaj prej kot kdo drug: prehitevati koga v rasti, razvoju; prehitevati z odgovorom / beseda prehiteva besedo // pojavljati se prej, kot se pričakuje, želi: podražitve so zelo prehitevale zvišanje plač ● njegova ura prehiteva kaže več, kot je v resnici; ekspr. prehitevati dogodke vnaprej ukrepati neglede na razvoj česa; ekspr. delo ga vedno prehiteva ga ima več, kot ga lahko opravi; ekspr. njene želje prehitevajo možnosti so večje kot možnosti prehitévati se 1. nav. ekspr. smiselno nepovezano, nelogično pripovedovati: ne zna pripovedovati po vrsti, vedno se prehiteva // redko kosati se: prehitevati se v pridnosti 2. knjiž. prenagljeno ravnati: vse dobro premisli, nikoli se ne prehiteva; prehitevati se z odločitvami ● ekspr. vprašanja otrok so se kar prehitevala bilo jih je zelo veliko prehitevajóč -a -e: prehitevajoči avtomobili; prehitevajoče se besede prehitévan -a -o: prehitevano vozilo ♪
  25.      prehòd  -óda m (ȍ ọ́) 1. glagolnik od preiti, prehajati: povečalo se je število prehodov čez mejo; prehod čez progo je prepovedan; preprečiti prehod čet čez reko / raziskovati prehod žarkov skozi različne snovi / za prehod meje ne potrebujemo vizuma / prehod od manufakturnega načina dela na industrijskega / v državi so možnosti za miren prehod v socializem / pospeševati je treba prehod na ekonomske cene; prehod na decimalni sistem / prehod lastnine na drugo osebo / na prehodu hriba v ravnino si je zgradil hišo / opazoval je prehode barv na nebu / pred prehodom na dnevni red so izvolili člane nekaterih komisij // navadno s predlogom čas, ko kaka doba preneha obstajati in se začne nova: zgodilo se je na prehodu iz devetnajstega stoletja v dvajseto; ob prehodu starega veka v srednji vek 2. kraj, prostor, kjer je mogoče priti z ene strani na drugo stran česa: iskati prehod čez reko; stopiti v prehod / prehod v ulico je zaprt / med klopmi je bil širok prehod; nizek, ozek, skalnat prehod; podzemni prehod / železniški prehod kraj, prostor, kjer se križata železniška proga in cesta, pot; prehod za pešce zaznamovani del cestišča, na katerem morajo vozniki dati pešcem prednost / mejni prehod kraj, prostor, kjer je dovoljeno preiti, prestopiti državno mejo // hodnik skozi stavbo s trgovinami na obeh straneh, ki povezuje dve vzporedni ulici: šel je skozi prehod; slikovit je srednji del hiše z arkadnim prehodom / prehod pod nebotičnikom ◊ arheol. mejni pas med dvema značilnima deloma na posodi; rad. združitev konca enega dela programa z začetkom drugega po določenem načrtu ♪

   4.176 4.201 4.226 4.251 4.276 4.301 4.326 4.351 4.376 4.401  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA