Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

tre (101-125)



  1.      trepljánje  -a s () glagolnik od trepljati: prijateljsko trepljanje / vtirati kremo v kožo z rahlim trepljanjem
  2.      trepljáti  -ám nedov.) 1. narahlo in hitro udarjati z roko, navadno v znamenje naklonjenosti: trepljati žival; trepljati koga po hrbtu, rami, roki / s prsti si trepljati obraz 2. redko mahljati: pes treplja z repom trepljáje: prijateljsko trepljaje ga je pospremil do vrat
  3.      trépniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. narahlo in hitro udariti z roko, navadno v znamenje naklonjenosti: prijateljsko trepniti koga po hrbtu, rami 2. hitro zapreti in odpreti oči; treniti: zamahnil mu je pred očmi, pa ni trepnil / trepniti z očmi, s trepalnicami / njene veke so utrujeno trepnile // rahlo, komaj zaznavno zamahniti s perutmi: ptica je trepnila in zletela / petelin trepne s perutmi in zapoje
  4.      trés  -a m (ẹ̑) knjiž. tresenje: tres tramovja ob eksploziji
  5.      trésa  -e ž (ẹ̄) obrt. okrasni trak s kovinskimi nitmi za ženska oblačila in uniforme: zvončasto krilo z našito treso; rob s treso
  6.      tresálen  -lna -o prid. () teh. s katerim se kaj med stresanjem, tresenjem ločuje, premika: tresalni stroj; tresalno sito
  7.      tresàv  -áva -o prid. ( á) ki se trese: tresav starec; postajal je živčen in tresav / utrujen je bil zaradi tresavega voza tresočega tresávo prisl.: tresavo spregovoriti
  8.      tresávica  -e ž () nehotno hitro ritmično premikanje telesa, dela telesa: ni mogel obvladati tresavice; zdravil se je zaradi tresavice rok // drgetanje (mišic) z občutkom mraza pred naglim povišanjem telesne temperature; mrzlica: spreletava ga tresavica; ima tresavico in slabo se počuti / živčna tresavica drhtavica
  9.      tresávost  -i ž (á) 1. lastnost, značilnost tresavega: tresavost rok 2. ekspr. boječnost, bojazljivost: rad bi se znebil tresavosti
  10.      trésen  -sna -o prid. (ẹ̑) redko ki povzroča tresenje: ropotalo je kot voz na tresni poti
  11.      trésenje  -a s (ẹ́) glagolnik od tresti: s tresenjem sita presejati moko / obiranje in tresenje sadja
  12.      tresênje  in trésenje -a s (é; ẹ́) glagolnik od tresti se: tresenje stroja; tresenje in pozibavanje voza / tresenje glave, rok / tresenje glasu ♦ grad. vibriranje
  13.      tresetína  -e ž (í) zastar. šotna tla
  14.      tresílnica  -e [n tudi ln] ž () tresilnik: tresilnica v mlinu
  15.      tresílnik  -a [n tudi ln] m () priprava za odstranjevanje otrobov iz moke: pogledal je v tresilnik, kakšna je moka
  16.      trèsk  tréska in trêska in trésk -a m ( ẹ̄, ē; ẹ̑) 1. močen, rezek glas ob streli: ob tresku se je živina stisnila k jaslim; treski in gromi // temu podoben glas sploh: tresk granate / posoda je s treskom padla na tla; s treskom zapreti vrata 2. glagolnik od treščiti: prestrašil ga je tresk v bližnje drevo / bati se treska da bi treščilo / ekspr. med gromom in treskom je začelo liti treskanjem // ekspr. strela: tresk na tresk je udarjal; hiter kot tresk 3. zelo slišen močen udarec: tresk kozarca ob zid / zgrudil se je od treska po glavi ● ekspr. odbiti sovražnika z gromom in treskom s hudim bojem; ekspr. sprejela ga je z gromom in treskom z glasnim zmerjanjem, psovanjem; star. domov je prišel kot sam tresk zelo jezen, siten
  17.      trèsk  medm. () posnema močen, rezek glas pri padcu, udarcu, streli: tresk, ji je padel krožnik na tla in se razbil; tresk, je zaloputnil z vrati; strele so udarjale: tresk, tresk, tresk; počilo je: tresk, bum
  18.      tréska  -e stil. treskà -è ž (ẹ́; ) nar. odsekan, odlomljen tanek, podolgovat kos lesa; trska: cepiti treske; klati polena v treske; podkuriti s treskami; suh je kot treska / treska se mu je zadrla v prst iver // nekdaj tak kos lesa, na enem koncu narezan, za svetenje: prižgati tresko; svetiti s tresko; stojalo za gorečo tresko
  19.      treskálnik  -a [n] m () etn. stojalo za goreče trske; čelešnik: trsko je pritrdil v železen treskalnik
  20.      tréskanje  -a s (ẹ̄) glagolnik od treskati: zbudilo ga je grmenje in treskanje / treskanje bomb in brnenje letal / treskanje z vrati / treskanje kozarcev ob tla
  21.      tréskati  -am nedov. (ẹ̄) 1. brezoseb. povzročati močne poke ob razelektritvi ozračja: ponoči je treskalo; začelo je grmeti in treskati // zaradi visoke napetosti ob razelektritvi ozračja preskakovati s telesa na telo: treska v skale; v samotna drevesa rado treska 2. ekspr. dajati močne, rezke glasove: granate, topovi treskajo; mine so treskale ves dan 3. ekspr. silovito loputati: jezno je treskal z vrati / vrata treskajo 4. ekspr. slišno silovito udarjati, zadevati se ob kaj: kamenje je treskalo ob skale; valovi so treskali ob čoln; toča je treskala po šipah / treskati z glavo ob zid // slišno, plosko padati: bombe so treskale okoli bunkerja; drevesa so treskala na tla 5. ekspr. močno udarjati, tolči: s palico je treskal po njegovem hrbtu; treskati koga z vso močjo / veje so ga treskale po obrazu 6. ekspr. silovito metati: treskati kamne ob obzidje; jezen je treskal kozarce na tla, v steno ● ekspr. med nami je večkrat treskalo večkrat smo se sprli, tepli; ekspr. preklinjala sta, da je kar treskalo zelo; v visoka drevesa rado treska pomembni ljudje so najbolj izpostavljeni kritiki treskáje: treskaje padati; vrata so se treskaje zapirala treskajóč -a -e: treskajoče streljanje; prisl.: treskajoče goreti
  22.      treskèt  -éta m ( ẹ́) knjiž. tresketanje: tresket avtomata je potihnil
  23.      tresketánje  -a s () glagolnik od tresketati: tresketanje pušk / tresketanje vrat loputanje
  24.      tresketáti  -ám tudi -éčem nedov., ẹ́) ekspr. dajati močne, rezke glasove: strojnice so tresketale
  25.      tréskniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) treščiti: večkrat je tresknilo; tako je tresknilo, da se je zbudila / v bližini je tresknila granata; vrata so tresknila / treskniti z vrati / spodnja čeljust je tresknila ob zgornjo / tresknil je ob skalo in obležal / udaril ga je, da je tresknil na tla / treskniti koga po glavi

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA