Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
trat (9-33)
- administratíva -e ž (ȋ) redko organ za vodenje upravnih poslov; administracija: to je naloga administrative // žarg. oddelek v podjetju za pisarniško poslovanje: iz administrative so jo prestavili v proizvodnjo / prostovoljnega dela se bo udeležila tudi vsa administrativa ♪
- administratívec -vca m (ȋ) žarg. upravni uslužbenec: delavci in administrativci ♪
- administratíven -vna -o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na upravljanje, upraven: zmanjšati administrativni aparat; administrativna razdelitev na občine; administrativno-operativni organi // nav. slabš. določen z uradnim odlokom: z administrativnimi in birokratskimi ukrepi problema ne bomo rešili; administrativno planiranje; administrativno ustanavljanje zadrug ♦ zgod. administrativni socializem 2. nanašajoč se na pisarniške posle, pisarniški: opravljati administrativne posle / obiskovati administrativni tečaj; dveletna administrativna šola administratívno prisl.: administrativno določene cene ♪
- administrátor -ja m (ȃ) 1. kdor upravlja; upravnik, upravitelj: administrator premoženja ♦ rel. apostolski administrator upravitelj apostolske administrature 2. nižji pisarniški uslužbenec: v pisarni sta potrebna še dva administratorja ♪
- administrátorka -e ž (ȃ) nižja pisarniška uslužbenka: sprejmemo administratorko z znanjem strojepisja in korespondence; delovno mesto administratorke ♪
- administrátorski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na administratorje: administratorski posli ♪
- administrátorstvo -a s (ȃ) upravništvo, upraviteljstvo: čas njegovega administratorstva je potekel ♪
- administratúra -e ž (ȗ) rel., v zvezi apostolska administratura škofija ali škofiji podobna upravna enota, ki zaradi posebnih vzrokov nima rednega škofa ♪
- adstrát -a m (ȃ) lingv. prvine sosednjega jezika v danem jeziku: romanski adstrat v slovenskem jeziku ♪
- altostrátus -a m, mn. altostráti tudi altostrátusi (ȃ) meteor. polprozoren ali neprozoren slojast oblak v višini od 2 do 7 km ♪
- cirostrátus -a m, mn. cirostráti tudi cirostrátusi (ȃ) meteor. prozoren slojast oblak v velikih višinah ♪
- citrát -a m (ȃ) kem. sol citronove kisline ali njen ester: natrijev citrat ♪
- cítrati -am nedov. (ȋ) star. igrati (na) citre: imenitno je citral in pel; učiti se citrati / deklica je citrala staro narodno pesem; pren., knjiž. veter citra ♪
- demonstratív tudi démonstrativ -a m (ȋ; ẹ̑) lingv. kazalni zaimek ♪
- demonstratíven -vna -o prid. (ȋ) 1. ki izraža protest, nasprotovanje, protesten: demonstrativen nastop; demonstrativno zborovanje // izzivalen, očiten: vstal je z demonstrativno počasnostjo / izvajati pritisk z demonstrativnim premikanjem čet ob državni meji 2. ki nazorno prikazuje pojave ali predmete; demonstracijski: podjetje organizira demonstrativne vožnje svojih novih avtomobilov ♦ lingv. demonstrativni zaimek kazalni zaimek demonstratívno prisl.: delegat je demonstrativno odšel; vsi so demonstrativno sedeli in čakali ♪
- demonstrátor -ja m (ȃ) kdor kaj nazorno prikazuje: demonstrator kozmetičnih preparatov // šol. študent, ki pomaga profesorju pri praktičnih vajah ♪
- demonstrátorka -e ž (ȃ) ženska oblika od demonstrator: demonstratorka strojnega pranja / profesorjeva demonstratorka ♪
- držávnoadministratíven -vna -o prid. (á-ȋ) nanašajoč se na državno administracijo: državnoadministrativni organi; državnoadministrativni sistem ♪
- filtrát -a m (ȃ) kar je filtrirano, precedek: kakovost filtrata ♦ med. filtrati glivičnih kultur ♪
- herostrát in heróstrat -a m (ȃ; ọ̑) knjiž., ekspr. kdor stori slabo, nedopustno dejanje, da bi postal slaven: vse bi storil, ta herostrat, samo da bi pisali o njem ♪
- herostrátski -a -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na herostrate: herostratsko dejanje, početje / herostratska slava 2. knjiž., slabš. ki prezira, uničuje kulturne ali umetniške vrednote: herostratski odnos janzenistične duhovščine do umetnosti herostrátsko prisl.: herostratsko slavna knjiga ♪
- herostrátstvo -a s (ȃ) knjiž. herostratsko dejanje: zagrešiti herostratstvo ♪
- ilustratíven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na ilustracijo: a) ilustrativni del knjige je vsakomur razumljiv / njegovo ilustrativno delo je obsežno / uporabljen je ilustrativni material iz prve izdaje b) razstavljeni predmeti so bili ilustrativna pomoč besedi / ilustrativna pripomba / ilustrativna glasba; nav. slabš. nastopiti zoper ilustrativno literaturo // značilen in poučen hkrati: zelo ilustrativen primer, zgled; podatki so ilustrativni ♦ lingv. ilustrativno gradivo v slovarju krajši (stavčni) odlomki iz dejanske rabe ilustratívno prisl.: ilustrativno prikazati probleme / v povedni rabi
ilustrativno za njegovo miselnost je, če povemo, da z nikomer ne soglaša ♪
- ilustratívnost -i ž (ȋ) lastnost, značilnost ilustrativnega: trudil se je za ilustrativnost svojega govora / pretirana ilustrativnost skladbe ♪
- ilustrátor -ja m (ȃ) kdor ilustrira: knjižni ilustrator; ilustrator in karikaturist Hinko Smrekar / pisatelj je literarni ilustrator preteklosti ♪
1 9 34 59 84 109 134 159 184 209