Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

trat (51-75)


  1.      odklobuštráti  -ám dov. (á ȃ) ekspr. počasi, okorno oditi: dal si je kovček na ramo in odklobuštral po stopnicah // slabš. oditi: brez besede je odklobuštral mimo nje ♪
  2.      pocítrati  -am dov. (ȋ) ekspr. 1. vzeti, odnesti: pocitrala je svoje stvari in šla / kot podkrepitev hudič naj me pocitra, če to ni res; kot kletvica vrag vas pocitraj ∙ pog. vsak čas bo vse vrag pocitral vse bo propadlo 2. pog., navadno v zvezi z jo oditi, zbežati: pocitral jo je domov; huda mu bo predla, če je ne bo pocitral ♪
  3.      potráta  -e ž (ȃ) 1. glagolnik od potratiti: omejiti potrato vode / pospravljanje je bilo zanjo le potrata časa; potrata energije, sil 2. nav. ekspr. kar presega zadovoljevanje potreb povprečnega človeka: zakaj vsa ta potrata; vino pri kosilu je imela za potrato; luksus in potrata / knjige so bile njena edina potrata razkošje ♪
  4.      potráten  -tna -o prid., potrátnejši (á ā) nav. ekspr. ki po nepotrebnem porablja dobrine: v mladosti je bil bogat in potraten; potratna ženska; pri kuhanju je potratna / potratne pojedine; potratno življenje // knjiž. razkošen: potratne palače; potratna ureditev sob ● ekspr. kaditi potratne cigarete zelo drage potrátno prisl.: živeti potratno; potratno opremljeno stanovanje / v povedni rabi potratno bi bilo kupovati tako drage stvari ♪
  5.      potrátiti  -im dov. (á ā) nav. ekspr. po nepotrebnem porabiti dobrine: potratila je že vse olje; dosti denarja je potratil za to; vse je potratil z lahkomiselnimi prijatelji; pren. dopoldan sem potratil s čakanjem pri zdravniku; koliko časa je potratila s klepetanjem ● ekspr. nobene besede ne bom več potratil za to ne bom več govoril o tem potráten -a -o: potraten denar ♪
  6.      potrátnež  -a m (ȃ) potraten človek: veljal je za velikega potratneža ♪
  7.      potrátnik  -a m (ȃ) knjiž. potraten človek: nikoli ni bil potratnik ♪
  8.      potrátnost  -i ž (á) nav. ekspr. lastnost, značilnost potratnega človeka: gospodarskega propada je bila kriva njegova potratnost; očital ji je potratnost ♪
  9.      premonstrát  -a m (ȃ) rel. premonstratenec: premonstrati in cistercijani ♪
  10.      premonstraténec  -nca m (ẹ̑) rel. član reda, imenovanega po samostanu Prémontré: delovanje premonstratencev ♪
  11.      pricítrati  -am dov. (ȋ) ekspr. prinesti: natakar mu je pricitral pečenko in vino / sam vrag ga je pricitral ♪
  12.      razkúštrati  -am dov. (ȗ) ekspr. narediti kaj neurejeno, neporavnano, zlasti lase; razmršiti: razkuštrati lase razkúštran -a -o: razkuštrani lasje; razkuštrana brada ♪
  13.      registrátor  -ja m (ȃ) 1. kdor kaj registrira: registrator avtomobilov, delovnih organizacij; registrator na sodišču / registrator prejetih in odposlanih dopisov / kronist je bil skrben registrator krajevnih dogodkov / pisatelj je bil odličen registrator vojnih razmer opisovalec / ekspr. otrok je občutljiv registrator napetosti v družini // adm. strokovni delavec v registraturi: arhivarji in registratorji 2. naprava za registriranje česa: registrator se je pokvaril; registrator električne napetosti, potresov; valj, vzmet registratorja 3. adm. kartonaste platnice s širokim hrbtom in mehanizmom za vpenjanje, shranjevanje listin, dopisov: vložiti spis v registrator // med takima platnicama vložene, shranjene listine, dopisi: prelistati registrator / prebrati registrator ♪
  14.      registratúra  -e ž (ȗ) adm. oddelek za evidentiranje in hranjenje listin, spisov: poslati spise v registraturo; vodja registrature // zbirka listin, spisov, evidentiranih in hranjenih na takem oddelku: prepeljati registraturo ♪
  15.      registratúren  -rna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na registraturo: registraturni pripravnik / registraturna označba na fasciklu ♪
  16.      síntrati  -am nedov. (ȋ) metal. s segrevanjem delati, povzročati, da se delci česa natalijo in sprimejo: sintrati rudo; sintrati pri dva tisoč stopinjah Celzija / sintrati kovinski prah síntran -a -o: sintrana kovina ♪
  17.      sklobuštráti  -ám dov. (á ȃ) ekspr. (govorno, miselno) zmešati, pomešati: vse dogodke je sklobuštral sklobuštrán -a -o: sklobuštrano pripovedovanje ♪
  18.      skúštrati  -am dov. (ȗ) ekspr. narediti kaj neurejeno, neporavnano, zlasti lase; razmršiti: čisto ga je skuštral; pri oblačenju puloverja se je skuštrala / skuštrati lase skúštran -a -o: skuštran fant; biti skuštran; konj s skuštrano grivo ♪
  19.      smátrati  -am nedov. (ȃ) publ. imeti za, šteti za: smatral ga je še za otroka; smatrati koga za poštenjaka / smatrati za potrebno // misliti, meniti: smatral je, da je pravica na njegovi strani; smatram, da to ni res ♪
  20.      stratég  -a m (ẹ̑) 1. vojaški strokovnjak, ki načrtuje postopke in načine vodenja velikih vojaških operacij, vojne: med zbranimi generali je bilo več odličnih strategov; vse je organiziral in izpeljal kot izkušen strateg / vojaški strateg; pren. strategi prodaje 2. pri starih Grkih vojskovodja, poveljnik: bil je strateg in tiran ♪
  21.      stratégičen  -čna -o prid. (ẹ́) strateški: poznati strategični položaj dežele / poraz so pojasnjevali kot strategični umik / uničiti kaj iz strategičnih razlogov; pomembna strategična točka; strategično bombardiranje ♪
  22.      strategíja  -e ž (ȋ) 1. postopki, načini načrtovanja in vodenja velikih vojaških operacij, vojne: uporabiti strategijo bliskovite vojne; bojevati se po pravilih strategije in taktike / vojaška strategija // veda o tem: velik napredek strategije; osnovni pojmi iz strategije 2. publ., navadno s prilastkom postopki, načini za dosego kakega cilja: razkrili so njihovo strategijo; razvojna strategija; strategija miru; strategija ekonomskega pritiska / izbral je primerno, slabo strategijo za uresničitev svojih načrtov; strategija v trgovini ◊ šah. črni je bil neizkušen v strategiji; voj. globalna, jedrska, pomorska, zračna strategija; strategija partizanskega bojevanja ♪
  23.      stratéški  -a -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na strategijo: izdelati strateški načrt; proučiti strateški položaj / pripravil je dober strateški načrt, da bi pregovoril starše 2. ki je nujno potreben ali pomemben za vojaške namene: bombardirati strateške objekte na sovražnikovem ozemlju; zasesti strateške točke; zgraditi strateško oporišče / ta cesta ima strateški pomen; strateško orožje ◊ šah. beli je dosegel veliko strateško prednost; voj. strateški umik umik sil na položaje, s katerih bi bilo mogoče nasprotniku zadati odločilne udarce; strateška raketa raketa z velikim dosegom, navadno medcelinska; strateške surovine surovine, ki so nujno potrebne ali zelo pomembne za proizvodnjo orožja in drugih stvari za vojaške namene; strateška zmaga zmaga, ki lahko vpliva na izid vojne ali na dosego predvidenih strateških ciljev; strateška letala letala z velikim dosegom, namenjena za delovanje v sovražnikovem zaledju stratéško prisl.: strateško obvladovati ozemlje; vojna je bila strateško izgubljena ♪
  24.      stratificírati  -am dov. in nedov. (ȋ) soc. razdeliti kako skupino ljudi glede na določena vnaprej izbrana merila: stratificirati prebivalstvo po poklicu, spolu, starosti ◊ agr. vplivati na seme z ustrezno nizko temperaturo, da se pospeši razvoj rastline; vplivati na olesenelo rastlino ali dele te rastline, da se ohrani, pospeši njen razvoj stratificíran -a -o: skupine so stratificirane po starosti ♪
  25.      stratifikácija  -e ž (á) soc. razdeljenost družbe, skupin ljudi na posamezne družbene sloje, (družbena) slojevitost: problemi stratifikacije / razredna, socialna stratifikacija ◊ agr. stratifikacija vplivanje na seme z ustrezno nizko temperaturo, da se pospeši razvoj rastline; vplivanje na olesenelo rastlino ali dele te rastline, da se ohrani, pospeši njen razvoj; geogr. termična stratifikacija razporejenost zračnih ali vodnih slojev z različno temperaturo; toplotna slojevitost ♪

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA