Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

trak (45-69)


  1.      subtrákcija  -e ž (á) mat. odštevanje: subtrakcija celih števil ♪
  2.      subtraktíven  -vna -o prid. (ȋ) knjiž. odštevalen: subtraktivni postopek ♦ fiz. subtraktivno mešanje barv vstavljanje raznobarvnih filtrov v curek svetlobe ♪
  3.      tétrakord  in tetrakórd -a m (ẹ̑; ọ̑) muz. zaporedje štirih tonov, pri katerem začetni in končni ton obsegata kvarto ♪
  4.      tríktrák  -a m (ȋ-ȃ) igra s kamenčki in kockami na igralni deski: igrati triktrak ♪
  5.      últrakrátek  -tka -o prid. (ȗ-á) rad., v zvezi ultrakratki valovi radijski valovi z valovno dolžino od 1 do 10 m: premočrtno širjenje ultrakratkih valov ♪
  6.      últrakratkovalóven  -vna -o prid. (ȗ-ọ̑) nanašajoč se na ultrakratke valove: ultrakratkovalovna svetloba / ultrakratkovalovno območje // ki deluje na ultrakratkih valovih: ultrakratkovalovni oddajnik / antena za ultrakratkovalovno telefonijo ♦ med. ultrakratkovalovna terapija terapija z ultrakratkimi valovi ♪
  7.      utrakvíst  -a m (ȋ) 1. pripadnik zmerne smeri husitstva, katere pripadniki zahtevajo obhajilo pod obema podobama: utrakvisti in taboriti 2. v stari Avstriji pristaš utrakvizma: učitelj utrakvist ♪
  8.      utrakvístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na utrakviste ali utrakvizem: utrakvistični duhovniki / utrakvistično gibanje / utrakvistična šola ♪
  9.      utrakvízem  -zma m (ȋ) 1. zmerna smer husitstva, katere pripadniki zahtevajo obhajilo pod obema podobama: pripadnik utrakvizma 2. v stari Avstriji smer, ki zagovarja raznarodovalno dvojezičnost, zlasti v šolstvu: utrakvizem na Koroškem; zagovorniki in nasprotniki utrakvizma / utrakvizem v šolstvu ♪
  10.      àfigurálen  -lna -o prid. (ȁ-ȃ) um., v zvezi z umetnost, slikarstvo nepredmeten, brezpredmeten, abstrakten ♪
  11.      afinitéta  -e ž (ẹ̑) 1. podobnost, sorodnost: med njima je fizična podobnost in duhovna afiniteta; prevajalčeva notranja afiniteta z avtorjem // nagnjenje, naklonjenost: čutiti afiniteto do abstraktnega slikarstva 2. kem. sila, ki veže atome v molekule: majhna afiniteta / lahke kovine imajo veliko afiniteto do kisika se z njim rade spajajo; afiniteta papirja za tiskarsko barvo ◊ geom. lastnost afino povezanih tvorb ♪
  12.      alegoríja  -e ž (ȋ) lit. prikazovanje abstraktnega v konkretni obliki, prispodoba: avtor ljubi alegorije / izražati se z alegorijami // umetniško delo s takim prikazovanjem: srednjeveške moralitete in alegorije / alegorija zmage ♪
  13.      alumínijev  -a -o prid. (í) nanašajoč se na aluminij: aluminijeva spojina, zlitina ♦ kem. aluminijev silikat; aluminijev sulfat brezbarvna sol za čiščenje vode in za strojenje usnja // aluminijast: aluminijevi trakovi; aluminijeva posoda, žica ♪
  14.      apologét  -a m (ẹ̑) knjiž. kdor brani kako idejo; branilec, zagovornik: biti apologet abstraktne umetnosti; spadal je med apologete kapitalizma; apologet krščanstva ♦ rel. cerkveni pisatelj v 2., 3. stoletju, ki je branil krščanstvo ♪
  15.      arhív  -a m (ȋ) zbirka listin in dokumentov, ki imajo vrednost kot zgodovinsko gradivo: ob bombardiranju je bil ves arhiv uničen; pregledati in urediti arhiv; državni, šolski, zasebni arhiv / filmski arhiv zvitki filmskih trakov // prostor ali stavba, kjer so shranjene te listine in dokumenti: odpraviti se v arhiv / Mestni arhiv ♪
  16.      banderóla  -e ž (ọ̑) 1. um. trak z besedilom na srednjeveških slikah ali kipih, napisni trak: prebrati napis na banderoli 2. biblio. ovoj s prejemnikovim naslovom na tiskovinah; pasica ♪
  17.      barográm  -a m (ȃ) meteor. trak, na katerega riše barograf krivuljo zračnega pritiska ♪
  18.      bárven  -vna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na barvo: barvni kontrasti, odtenki; ubranost barvnih tonov; barvna harmonija; široke barvne ploskve / barvna snov; barvno sredstvo / barvna lestvica, skala ♦ med. barvna slepota nesposobnost za zaznavanje barv, zlasti rdeče in zelene; tisk. barvni valj // ki vsebuje barvo: barvni trak za pisalni stroj; barvni svinčniki / človek barvne polti človek, ki ni bele rase / barvne kovine vse kovine razen železa in železovih zlitin; barvna metalurgija // ki je v barvah, ant. črno-bel: barvni diapozitiv; cinemaskopski barvni film; barvna fotografija; barvna televizija / barvni kliše, lesorez, tisk bárvno prisl.: barvno dognana slika; barvno vzorčaste tkanine ♪
  19.      bél  -a -o stil. -ó [beu̯] prid. (ẹ́) 1. ki je take barve kot sneg ali mleko, ant. črn: bel cvet; beli čevlji; bel konj, labod; bel papir; prt je bel; bela barva; obleči belo srajco; bela vrtnica; bleščeče, snežno bel; modrikasto, umazano bel; bel kot mleko, sneg, zid; črno-bel vzorec; belo-modro-rdeča zastava slovenska zastava / pesn.: bela cesta; bela Ljubljana; bela smrt; belo mesto; v ljudski pesmi, v pravljicah stoji tam beli grad / izobesili so belo zastavo kot znamenje vdaje; publ. naše bele ladje potniške ladje 2. ki je svetle barve: po nebu plava bel oblaček; bel obraz, vrat; ima belo polt; biti belih lic; mrtvaško, prsteno bel; črno-beli film film, ki kaže sliko samo v vseh odtenkih sive barve, od črne do bele; črno-bela tehnika / pesn.: beli mesec; skozi okno lije bela mesečina; bele zvezde; belo jutro / beli gospodarji so jih izkoriščali ljudje bele rase; bel(i) kruh kruh iz bele moke; bela kava kava z dodatkom mleka; bela moka pšenična moka, ki vsebuje majhno količino otrobov; belo vino vino rumenkaste, zelenkaste barve // ki ima plodove ali gomolje svetle barve: bel krompir; bela murva / bela detelja // v zvezi z lasje, brada svetlo siv: častitljivi beli lasje // ekspr., z oslabljenim pomenom, v zvezi z dan, zora poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: zgodilo se je sredi belega dne; plesali so do belega dne, do bele zore vso noč, do jutra; ob, pri belem dnevu se je sprehajal z njo podnevi; ne skrivaj, javno; to je jasno kot beli dan 3. redko nepopisan, neizpolnjen: na mizi pred njim je bil bel list / bele lise na zemljevidu neraziskano ozemlje, področje 4. nanašajoč se na protirevolucionarje, desničarje: vas je bila med vojno bela / bela garda protirevolucionarna organizacija med narodnoosvobodilnim bojem v Sloveniji; protirevolucionarna organizacija med državljansko vojno po oktobrski revoluciji ● star. bel denar srebrn denar; publ. beli kontinent Antarktika; star. beli menihi cistercijani; publ. beli premog vodna moč, ki se da izkoriščati za pogon elektrarn; publ. beli rudarji delavci na naftnih poljih; Bela hiša sedež predsednika Združenih držav Amerike v Washingtonu; knjiž. bela Istra kraški del Istre; knjiž. knjiga je zagledala beli dan je izšla; publ. bela kuga čezmerno omejevanje rojstev; knjiž. to so bile njene bele noči noči brez spanja; knjiž. bela odeja pokriva zemljo sneg; knjiž. predajati se beli opojnosti veselju, športu v zimski naravi; publ. plazovi v gorah grozijo z belo smrtjo s smrtjo v snegu; star. obleči belo suknjo nastopiti vojaško službo; ekspr. tak delavec je v podjetju bela vrana redkost, izjema; pesn. bela žena smrt; publ. mojstri bele žogice namiznega tenisa; publ. trgovina z belim blagom z dekleti; ekspr. če pravim jaz, da je belo, trdi on, da je črno najini mnenji si popolnoma nasprotujeta; ni ne belo ne črno je neizrazito, nejasno; zelen božič, bela velika noč če o božiču ni snega, je o veliki noči ◊ agr. bela žita pšenica, rž, ječmen, oves; antr. bela rasa; biol. bela krvnička ali belo krvno telesce brezbarvna krvna celica, ki se giblje s panožicami; bot. beli gaber, javor, trn; bela omela grmičasta rastlina z belimi jagodami, ki raste na vejah listnatega drevja, Viscum album; gastr. bela klobasa klobasa z nadevom iz riža ali kaše, mesa in drobovine; bela riba morska riba boljše vrste; belo meso kokošje, telečje meso; geogr. Bela krajina; bele noči kratke, svetle noči v visokih zemljepisnih širinah; grad. beli cement cement, ki je skoraj brez železovih primesi; kem. beli fosfor; bela galica cinkov sulfat; lit. črno-bela tehnika prikazovanje oseb ali dogodkov, pri katerem so nekateri samo pozitivni, drugi pa samo negativni; med. beli tok bel ali rumenkast izcedek iz nožnice; metal. beli žar temperatura, pri kateri zažarijo trdna ali plinasta telesa belo; bela kovina zlitina bakra, cinka in svinca; min. beli svinčenec rudnina svinčev karbonat; obrt. bela vezenina vezenina, narejena z belo nitjo na belo tkanino; polit. bela knjiga zbirka mednarodnih diplomatskih dokumentov, ki jih kaka država objavi o državi, s katero je v sporu; rel. bela barva v bogoslužju simbol čistosti, veselja, luči; bela nedelja prva nedelja po veliki noči; šah. bela figura; bela polja; trg. bela posoda posoda iz porcelana; vet. bela črta trak kit, na katerem so priraščene trebušne mišice; ozka belkasta proga ob nosilnem robu kopita; zool. beli medved; bela uš bélo prisl.: belo cvesti; belo se oblačiti; belo bleščeči biseri; belo oprana obleka; belo pogrnjena miza / piše se narazen ali skupaj: belo lisast ali belolisast; belo pikčast; belo rožnat; belo siv; belo zelen ∙ belo me je pogledal jezno; starka je belo strmela vanje tako da se je videla beločnica; ekspr. na grobu je bilo vse belo krizantem zelo veliko belih krizantem béli -a -o sam.: beli ima potezo kdor igra pri šahu z belimi figurami; kurir je padel v zasedo belih belogardistov, domobrancev; star. ta bela s koso smrt; ekspr. ni črhnil, rekel, zinil ne bele ne črne molčal je; ni povedal svojega mnenja; obrača oči, da se mu vidi belo samo beločnica; na belo mleta pšenica na fino obdelanem mlinskem kamnu; v belo oblečen; ekspr. dobil boš črno na belem napisano izjavo, potrdilo; ekspr. dokazati črno na belem pismeno; neizpodbitno, popolnoma; gore so že v belem pokrite s snegom; pogledati z belim z beločnico; jezno; vipavsko belo belo vino; pog. liter belega in sodo belega vina; v daljavi je bilo videti nekaj belega; nevesta v belem v beli obleki ♪
  20.      bímetál  -a m (ȋ-ȃ) teh. kovinski trak iz dveh podolžno spojenih delov z različno razteznostjo: bimetal se krivi zdaj v eno, zdaj v drugo smer ♪
  21.      bóbnast  -a -o prid. (ọ̑) ki ima kak del podoben bobnu: bobnasti pralniki ♦ avt. bobnasta zavora zavora, ki jo sestavljajo zavorni boben in zavorne čeljusti ali zavorni trak ♪
  22.      bordúra  -e ž (ȗ) obrobni okrasni trak ali pas na predmetih, obroba: blazina z belimi čipkastimi bordurami; vezena bordura; krilo s široko borduro spodaj / pročelje ima ozko borduro iz opeke ♪
  23.      brálen  -lna -o prid. (ȃ) namenjen za branje: pesniki so organizirali bralni večer; bralna soba; bralna stran časopisa leposlovna; bralno društvo / prevzela ga je prava bralna strast ♦ gled. bralna vaja vaja, pri kateri se bere in razčlenjuje besedilo; šol. bralna značka; zal. bralni trak uvezan trak za zaznamovanje strani; bralni znak vložen znak za zaznamovanje strani ♪
  24.      brálnik  -a m (ȃ) elektr. del elektronskega računalnika za branje informacij na preluknjanih karticah ali trakovih ♪
  25.      bŕdce 2 -a s (r̄) etn. deščica z režami in luknjicami za tkanje trakov ♪

   1 20 45 70 95 120 145 170 195 220  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA