Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

trak (351-375)


  1.      prepéti  -pnèm dov., prepél; nam. prepét in prepèt (ẹ́ ȅ) 1. narediti, da je kaj drugače, na drugem mestu zapeto, pripeto: prepeti jermen, verigo / vso živino so morali prepeti 2. s pripenjanjem, pritrjevanjem česa prekriti, obdati: prepeti steno z blagom, usnjem // napeti, pripeti čez kaj: pajek je prepel mrežo čez vso odprtino / prepeti vrata z verigo // speti: prepeti lase s trakom ● knjiž., redko rahli oblaki so prepeli nebo prekrili prepét -a -o: z jermenom prepet sveženj; vrata so prepeta z verigo ♪
  2.      preplêsti  -plêtem dov., preplêtel in preplétel preplêtla, stil. preplèl preplêla (é) 1. narediti, da pride kaka podolgovata upogljiva stvar večkrat a) čez drugo tako stvar: preplesti trakove, vlakna; mrežasto preplesti; vrvi so se prepletle / preplesti prste b) na več mestih skozi kaj drugega: preplesti butaro zelenja s pisanimi trakovi; preplesti ograjo z bodečo žico 2. s pletenjem popraviti: z vitrami preplesti dno košare 3. rastoč (mrežasto) a) prekriti površino: zidove je prepletel bršljan b) se razširiti v čem: gozdna tla so prepletle korenine / žilice so prepletle meso 4. narediti, da se dvoje, več stvari pojavlja, nastopa skupaj tako, da so opazni včasih bolj elementi ene, včasih druge: avtor preplete dve zgodbi; industrijska kriza se je prepletla z agrarno; pren. njegovo življenje se je čudno prepletlo z njenim // narediti, da se kaj pojavi večkrat, na več mestih: snov je avtor prepletel z nazornimi prispodobami; svoje pripovedovanje je prepletel s spomini ● pajki so prepletli grme s pajčevinami prepredli prepletèn -êna -o: z žilicami prepleten obraz; spotakniti se ob prepletene korenine; z domišljijo prepletena resničnost; gosto prepleten ♪
  3.      preplétati  -am nedov. (ẹ̑) 1. delati, da pride kaka podolgovata upogljiva stvar večkrat a) čez drugo tako stvar: začel je prepletati niti in delati vozle; mrežasto, rahlo prepletati; prepletati in odpletati / vznemirjeno je prepletala prste b) na več mestih skozi kaj drugega: prepletati butare zelenja s pisanimi trakovi / prepletati sobo z girlandami cvetja 2. rastoč (mrežasto) a) prekrivati površino: zidove prepletajo ovijalke; rečno dno gosto prepletajo rastline b) se razširjati v čem: zemljo prepletajo korenine; žile prepletajo mišice 3. delati, da se dvoje, več stvari pojavlja, nastopa skupaj tako, da so opazni včasih bolj elementi ene, včasih druge: pisatelj prepleta zgodbe; razlaganje se prepleta s pogovorom; resničnost se prepleta z domišljijo / njuna glasova se prijetno prepletata // delati, da se kaj pojavi večkrat, na več mestih: svojo pripoved prepleta s humorjem 4. ekspr. ponavljajoč se pojavljati, nastopati kje: vso starejšo zgodovino prepletajo boji s plemiči / spomine na njihove prednike prepletajo pesmi in pravljice preplétati se obstajati v mrežasti obliki: niti v blagu se pravilno prepletajo ∙ njeni prsti se prepletajo z njegovimi drži ga za roko tako, da so njeni in njegovi prsti položeni drug čez drugega prepletajóč -a -e: delal je košaro, prepletajoč šibe; prepletajoči se motivi; skladnost prepletajočih se ornamentov; gosto prepletajoče se veje; pravokotno prepletajoča se prečna in podolžna vlakna ♪
  4.      preplétek  -tka m (ẹ̑) knjiž. manjšalnica od preplet 2: prepletki korenin; prepletki zlatih trakov v laseh / gumbasti cveti in prepletki ročajev so posebnost tega mojstra ♪
  5.      preprêsti  -prêdem in preprésti -prédem dov., stil. preprèl preprêla in prepréla (é; ẹ́) 1. narediti, da je kaj mrežasto razporejeno na površini: vrtnar je gredo prepredel s trakovi / pajek preprede vse kote s pajčevino // ekspr. narediti, da je kaj načrtno razporejeno na kakem področju: polje so prepredli z jarki 2. ekspr. nastopiti, pojaviti se a) načrtno razporejen na kakem področju: po vojni so našo dolino prepredli daljnovodi / vso državo so prepredle zadruge b) na kaki površini: proti večeru so oblaki prepredli nebo / njen obraz so že prepredle gube njen obraz je že gubast 3. rastoč (mrežasto) a) prekriti: robida je prepredla zid; srobot preprede grm b) se razširiti v čem: zemljo so globoko prepredle korenine; deteljo je prepredel plevel ● ekspr. lase so ji prepredle srebrne niti začela je siveti; ekspr. svojo novo skladbo je prepredel z motivi ljudske glasbe vanjo je vnesel motive iz ljudske glasbe ◊ tekst. prepresti volno spresti volno iz prediva, ki se dobi s trganjem odpadkov preje, tkanin in pletenin prepredèn -êna -o in prepréden -a -o: vrtovi, prepredeni z jarki; prepredena volna; nebo, prepredeno z oblaki; prim. prepreden ♪
  6.      prerézati  -réžem dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. z rezanjem narediti dva dela: prerezati hlebec, palico; polo prerezati čez polovico; prerezati s škarjami, z nožem; podolgem, prečno prerezati kaj; pren. krik prereže zrak 2. narediti rez po čem: prerezati kožo, papir; pri rezanju kruha je prerezal mizo; prerezati si dlan; prerezati si žile usmrtiti se, poskusiti se usmrtiti s prerezom žil / prerezati komu vrat 3. ekspr. ustaviti, prekiniti: oče je odločno prerezal prošnje otrok; osorno mu prereže ugovor / s tankim piskom je prerezal trušč / krik, žvižg prereže nočni mir; šolski zvonec nenadoma prereže tišino ● redko potok nato prereže travnik in se izliva v reko preseka; ekspr. ptič je prerezal zrak hitro zletel skozi zrak; publ. po slavnostnem govoru je predsednik občine prerezal trak, vrvico s tem dejanjem je simbolično odprl kaj prerézan -a -o: prerezana vrv; strmina, prerezana s hudourniškimi grapami; prerezan hlebec kruha ♦ obrt. plašč je v pasu prerezan krojen tako, da je v pasu sešit ♪
  7.      preskakováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. s skoki prihajati čez kaj: na poti je moral preskakovati jarke; po dve stopnici je preskakoval; mladiči se preskakujejo in prekopicavajo 2. s skoki prehajati na druga mesta: preskakovati z drevesa na drevo, z veje na vejo / preskakovati z noge na nogo; pren. misli so mu preskakovale od bojev na dom 3. nav. ekspr., s predlogom spreminjati, menjavati predmet dela, delovanja: v pogovoru je hitro preskakoval z enega predmeta na drugega 4. nav. ekspr. večkrat ne upoštevati česa, kar bi glede na vrstni red moralo biti upoštevano: pri branju preskakovati strani, vrstice / pri prepletanju s trakom preskakovati po eno luknjico ● ekspr. njegov pogled je preskakoval z obraza na obraz pogledoval je zdaj tega zdaj onega ◊ šah. skakač lahko preskakuje figure; teh. električna iskra preskakuje med elektrodama svečke preskakováje: stekla je po stopnicah, preskakovaje po tri hkrati preskakujóč -a -e: teči po gozdu, preskakujoč korenine; otrok je bral knjigo, preskakujoč težja mesta; preskakujoč pomenek ♪
  8.      présmec  -a [mǝc] m (ẹ̑) 1. nar. vzhodno, v krščanskem okolju snop šibja in zelenja za cvetno nedeljo; butara: presmeci, okrašeni s trakovi 2. nar. kruh, kolač, pečen zlasti za veliko noč: speči presmec ♪
  9.      presnémati  -am nedov. (ẹ̑) rad. zapisovati zvok ali sliko na magnetni trak, ploščo z drugega traku, plošče: nekatere zapise je izbrisal, nekatere pa presnemal ♪
  10.      presnemávati  -am nedov. (ȃ) rad. zapisovati zvok ali sliko na magnetni trak, ploščo z drugega traku, plošče: presnemavati glasbo s plošč ♪
  11.      presnéti  -snámem dov., presnêmi presnemíte; presnél; nam. presnét in presnèt (ẹ́ á) rad. zapisati zvok ali sliko na magnetni trak, ploščo z drugega traku, plošče: film presneti na 35-milimetrski trak; glasbo s plošč presneti na magnetofonski trak ● nar. ko je malo zrasla, je presnela brata pri paši zamenjala; nar. komaj čaka, da bi presnel tvoje mesto prevzel; star. presneti vino z droži v drug sod pretočiti presnét -a -o: presneta glasba ♪
  12.      prestilizírati  -am dov. (ȋ) stilno preoblikovati: prestilizirati besedilo, stavek / publ.: pisatelj, slikar je resnično pokrajino prestiliziral; prestilizirati dogodek v abstraktno razmišljanje prestilizíran -a -o: stavek je prestiliziran; prestilizirana resničnost ♪
  13.      prestríči  -strížem dov., prestrízi prestrízite; prestrígel prestrígla (í) 1. s striženjem narediti dva dela: prestriči nit, trak 2. s striženjem narediti podolgovato odprtino, zarezo v kaj: po nesreči je nekoliko prestrigla blago 3. ekspr. ustaviti, prekiniti: prestrigel je njun pogovor / že vem, kaj bi rad, je prestrigel njegove besede / splošno veselje je prestrigel krik o nesreči ● ekspr. prestriči nit življenja povzročiti smrt ♪
  14.      presukávati  -am nedov. (ȃ) 1. star. obračati: veter je presukaval kažipote / nerodno je presukaval kozarec v rokah 2. ekspr. preobračati, spreminjati: presukavati dejstva; presukavati smisel izjav ● redko presukavati magnetofonski trak previjati ♪
  15.      prešíti  -šíjem dov., prešìl (í ȋ) 1. s šivanjem prekriti, zakriti: prešiti luknjo na nogavici, rokavu; prešiti scefrano mesto 2. s šivanjem skozi material združiti več plasti: prešiti plašč; torbico je treba še prešiti 3. narediti (okrasni) šiv, (okrasne) šive, zlasti s šivalnim strojem: prešiti s svilo / prešiti žepek prešít -a -o: hlače so na kolenu prešite / prešiti smučarski jopič; prešita odeja polnjena in navzkriž šivana odeja ∙ ekspr. uniforma, vsa prešita s trakovi ki ima na več mestih našite trakove ♪
  16.      prevézati  in prevezáti -véžem dov. (ẹ́ á ẹ́) 1. namestiti, dati vrv, trak okrog česa: prevezati darilo s trakom; prevezati škatlo z vrvico / prevezati žilo / prevezati komu oči z ruto zavezati 2. (na novo) obvezati: prevezati ranjencu roko / prevezati rano ◊ med. prevezati ud nekdaj tesno namestiti prevezo nad ranjenim mestom zaradi preprečitve krvavitve; obrt. prevezati staro knjigo na novo zvezati; ptt prevezati narediti, da kdo dobi telefonsko zvezo z drugim telefonskim priključkom prevézan -a -o: prevezana roka; zavitek, prevezan z vrvico ♪
  17.      prevíjanje  -a s (í) glagolnik od previjati: previjanje dojenčka / previjanje knjig / previjanje rane / previjanje magnetofonskega traku ♪
  18.      prevíjati  -am nedov. (í) 1. na novo a) povijati: previjati otroka b) zavijati: previjati knjige c) obvezovati: previjati roko / previjati rano č) navijati: previjati trak prevíjati se knjiž. 1. s težavo iti skozi kaj ovirajočega: previjati se skozi grmovje 2. viti se, vijugati se: reka se je previjala med visokima bregovoma ● knjiž. previjal se je kakor kača zvijal ♪
  19.      prevíti  -víjem dov. (í) 1. na novo a) poviti: previti otroka b) zaviti: previti knjigo c) obvezati: previti ranjencu nogo / previti rano č) naviti: previti prejo / previti magnetofonski trak prevíti se knjiž. s težavo priti skozi kaj ovirajočega: previl se je skozi grmovje prevít -a -o 1. deležnik od previti: dojenček je že previt; previta noga; previta volna 2. nar. zvit, prebrisan: fant je previt ♪
  20.      prevòj  -ôja m (ȍ ó) 1. redko previjanje, previtje: mehanizem za prevoj traka v pisalnem stroju 2. lingv. zamenjava korenskega samoglasnika, zlasti sprednjega z zadnjim: prevoj, preglas in premet ● redko zdravnik je moral uporabiti čist prevoj povoj; redko ovratnik je bil na prevoju obrabljen na pregibu ◊ geom. točka, v kateri krivulja spremeni smer zavijanja ♪
  21.      prevrtéti  -ím dov. (ẹ́ í) z vrtenjem narediti, da pride kaj drugam, na drugo mesto: prevrteti magnetofonski trak / prevrteti kaseto / ekspr. v zadnjih letih je prevrtel veliko filmov posnel je veliko filmov, veliko je fotografiral ♪
  22.      prikleníti  -klénem dov. (ȋ ẹ́) 1. privezati, pritrditi, navadno z verigo: prikleniti čoln na pomol; prikleniti psa na verigo / prikleniti prikolico na traktor priklopiti; pren. nevidna moč jo je priklenila na mesto // ekspr. narediti, povzročiti, da kdo mora biti kje, navadno dalj časa: otroci so jo priklenili na dom; služba jo je priklenila na ta kraj 2. navadno v zvezi z na narediti, povzročiti, da je kdo odvisen od koga, povezan s kom: z darovi ga je priklenila nase; hotel je sodelavce čimbolj prikleniti nase / zemlja ga je popolnoma priklenila nase // narediti, povzročiti, da ima kdo do koga pozitivna čustva: dekle je hitro priklenil nase / ti dogodki so jih še bolj priklenili na dom ● ekspr. bolezen ga je za nekaj tednov priklenila na posteljo povzročila, da je moral ležati; ekspr. s svojo lepoto je priklenila oči nase povzročila, da so jo vsi gledali; ekspr. nenavaden predmet je priklenil njihovo pozornost jih je zelo zanimal priklénjen -a -o: renčanje priklenjenega psa; priklenjen na dom, zemljo; zelo je priklenjen na starše ♪
  23.      prikljúček  -čka m (ȗ) 1. naprava brez lastnega pogona, ki se priključi na kaj: ima veliko kmetijskih strojev in priključkov; vrtalni stroj s priključki / traktorski priključki; priključki za mešalec 2. del napeljave od omrežja do porabnika: zgraditi priključke; priključek na mestni plinovod že gradijo / dobiti električni, telefonski, vodovodni priključek // priprava na tem delu, s katero se naprave priključijo na omrežje: vodovodni priključek je montiran v kleti; v kuhinji je priključek za vodovodno pipo in odtok; poiskati priključek za radio in televizijo // priprava na kaki stvari za priključitev česa: fotoaparat ima priključek za bliskovno luč; montirati na avtomobilu priključek za prikolico; pregledati in popraviti bo treba priključek za dimne cevi 3. cesta, proga ali del ceste, proge, ki povezuje drugo cesto, progo z glavno cesto, progo: priključki bodo kmalu končani; peljati po priključku; cestni, železniški priključek; zgraditi priključek na glavno progo, za novo naselje // kraj, prostor, kjer se taka cesta, proga priključi na drugo cesto, progo: hiša stoji blizu priključka 4. priključitev: navodila za priključek prikolice / dovoliti priključek na električno omrežje / priključek ozemlja / sledi priključek leve noge k desni / narediti priključek priključiti ● publ. k upravni zgradbi so zgradili še priključek prizidek; publ. v priključku je navedel še nekatere važne podatke v dodatku, pripisu ◊ elektr. daljinski priključek priprava, s katero se priključi računalniški terminal na računalniški sistem; grad. priključek (zidu) mesto, kjer se k enemu zidu priključi drug zid ♪
  24.      priklópnik  -a m (ọ̑) priklopno vozilo: pripeti priklopnik; avtomobilski, traktorski priklopnik; tovornjak s priklopnikom ♦ teh. enoosni priklopnik ♪
  25.      prikólica  -e ž (ọ̑) vozilo brez lastnega pogona, ki se pripne, priključi k vlečnemu vozilu, zlasti za prevažanje tovora: pripeti prikolico; naložiti na prikolico; tritonska prikolica / avtomobilska, traktorska prikolica ♦ agr. nakladalna prikolica; teh. enoosna prikolica; tur. počitniška ali stanovanjska prikolica hiši podobno vozilo brez lastnega pogona za prebivanje, prenočevanje, zlasti na počitnicah // vozilo brez lastnega pogona, ki se pritrdi ob motorno kolo, za spremljevalca: sesti v prikolico; dirke motorjev s prikolicami ● ekspr. ni hotel biti samo prikolica, zato je družbo zapustil biti odvečen, neenakopraven član; pog., šalj. njegova prikolica se je nekaj razburjala, pa jo je hitro utišal njegova žena, spremljevalka ♪

   226 251 276 301 326 351 376 401 426 451  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA