Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

tore (67-91)


  1.      štírimotóren  -rna -o prid. (ȋ-ọ̄) ki ima štiri motorje: štirimotorno letalo ♪
  2.      tolstorép  in tolstorèp -épa -o [u̯s] prid. (ẹ̑; ȅ ẹ́) agr., v zvezi tolstorepa ovca ovca z veliko tolšče v repu, ki se goji zaradi mesa in volne: gojiti tolstorepe ovce ♪
  3.      tolstorépka  -e [u̯s] ž (ẹ̑) agr. tolstorepa ovca: gojiti tolstorepke ♪
  4.      tranzitóren  -rna -o prid. (ọ̑) knjiž. prehoden, začasen: tranzitorni bolezenski pojavi; tranzitoren in definitiven ♪
  5.      trímotóren  -rna -o prid. (ȋ-ọ̄) ki ima tri motorje: trimotorno letalo ♪
  6.      trómotóren  -rna -o prid. (ọ̑-ọ̄) trimotoren: tromotorno letalo ♪
  7.      trtoréja  -e ž (ẹ̑) zastar. vinogradništvo: ukvarjati se s trtorejo ♪
  8.      utóren  -rna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na utor: žaga z utorno napravo / utorni stik; utorna gred gred z enim ali več vzdolžnimi utori; utorna letvica letvica, ki se da v utor za okrepitev, zaporo stika dveh desk ♪
  9.      vázomotóren  -rna -o prid. (ā-ọ̄) med. vazomotoričen: vazomotorni živci ♪
  10.      vèčmotóren  -rna -o prid. (ȅ-ọ̄) ki ima več motorjev: večmotorno letalo ♪
  11.      vrtorépec  -pca m (ẹ̑) knjiž., ekspr. dobrikav človek, prilizovalec: vrtorepec ga je le pregovoril ♪
  12.      vrtorépiti  -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) knjiž. 1. vrteč rep hoditi, letati: v kletki je vrtorepila sraka // iti sploh: saj sam ne veš, kam vrtorepiš 2. vrteč rep zaradi izražanja naklonjenosti hoditi, tekati: pes vrtorepi okrog gospodarja // ekspr. dobrikati se, prilizovati se: vrtorepil je, da sem bil v zadregi; toliko časa se je vrtorepil okoli njega, da mu je odpustil // ekspr. izmikati se, izvijati se: kaj vrtorepiš, povej naravnost ♪
  13.      vrtorépka  -e ž (ẹ̑) nar. ptica pevka z dolgim črnim in ob straneh belim repom, s katerim potresava; bela pastirica: gnezdo vrtorepke ♪
  14.      zastórec  in zástorec -rca m (ọ̑; á) star. zastorček: spustiti zastorec / okna z zastorci ♪
  15.      zatórej  prid. neskl. (ọ̑) nar. toliko močen, sposoben: fant ni bil zatorej, da bi vzdignil tako breme; zatorej si pa že, da ga boš prepričala // tako dober: zatorej pšenice ni daleč naokoli zatórej prisl. toliko, tako: odšel bo, ko bo zatorej okreval, da ne bo potreboval pomoči ♪
  16.      zatórej  prisl. (ọ̑) zato: njegov govor je bil kratek in jedrnat in je zatorej ugajal večini; kar je dobrega, lepega, poštenega, a zatorej redkega na svetu, izginja / v vezniški rabi pogovarjala se je z vsakim in o vsaki stvari, zatorej so jo ljudje imeli radi / nihče noče popustiti. Zatorej sporazuma še ne bo ♪
  17.      zvitorép  in zvitorèp -épa -o prid. (ẹ̑; ȅ ẹ́) ekspr. zvit, prebrisan: bil je zvitorep človek / zvitorep pogled; zvitorepo pripovedovanje / lisica zvitorepa ♪
  18.      zvitorépec  -pca m (ẹ̑) ekspr. zvit, prebrisan človek: on je pravi zvitorepec ♪
  19.      zvitorépiti  -im nedov. (ẹ̄ ẹ̑) ekspr. zvito, prebrisano ravnati, govoriti: ne zvitorepi, ne boš nas prevaral; zvitorepiti in spletkariti / povej, kaj zvitorepijo proti nam kaj slabega snujejo, pripravljajo; nekaj zvitorepi za njegovim hrbtom rovari, spletkari / dokler o tem samo zvitorepi, se ne bo nič spremenilo neodkrito, neiskreno govori ♪
  20.      zvitorépka  -e ž (ẹ̑) ekspr. 1. lisica: zvitorepka krade kokoši / lisica zvitorepka 2. zvita, prebrisana ženska: ne zaupam ji, to je prava zvitorepka ♪
  21.      zvitorépstvo  -a s (ẹ̑) ekspr. zvitost, prebrisanost: presenetiti koga s svojim zvitorepstvom ♪
  22.      adaptácija  -e ž (á) 1. preureditev, prenovitev: adaptacija starih zgradb; adaptacija hiše za poslovne prostore / zaradi adaptacije lokal zaprt // priredba, predelava: radijska adaptacija teksta; večer poljske satire v adaptaciji našega režiserja 2. knjiž. prilagoditev okolju: adaptacija organizma na temperaturo / sposobnost socialne adaptacije; priseljevanje v mesta rodi probleme adaptacije ♪
  23.      aklimatizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) prilagoditi novim življenjskim razmeram, drugačnemu okolju: aklimatizirati sobne rastline na nekurjene prostore; nekatere tropske rastline se drugod ne morejo aklimatizirati / v novem kraju smo se hitro aklimatizirali znašli, vživeli aklimatizíran -a -o: aklimatizirani bombaževec ♪
  24.      ali  prisl. 1. uvaja vprašanje: ali prideš? ali ga ne poznaš? ali si bolna? ali je bilo lepo na izletu? vse lepo, vendar ali ni prepozno? / to je tvoj mož, ali ne? no, ali bo kaj? / Ali taka je ta reč? Nabili da me bodo? (I. Cankar) torej 2. ekspr., v retoričnem vprašanju poudarja nasprotno trditev: stotak, ali je to kak denar! ali se jih kaj bojimo, kaj? prav nič; ali naj čakam do sodnega dne! ali sem te že kdaj nalagal? še nikoli // ekspr. izraža ukaz: ali te ni sram! presneti otrok, ali (ne) boš jedel! // izraža nevoljo, presenečenje: ravno sem hotel na sprehod, ali ti ne pride obisk! ♪
  25.      aréna  -e ž (ẹ̑) 1. okrogel prostor za nastopanje, obdan s stopničasto se dvigajočimi sedeži: toreador je stopil v areno; cirkuška arena; klovn v areni / prostorna arena se je napolnila z gledalci 2. publ., navadno s prilastkom področje udejstvovanja in uveljavljanja: v literarno areno prihajajo mladi pesniki; nekateri narodi so se pozno pojavili v zgodovinski areni; razmere v mednarodni, politični areni; umakniti se iz športne, tekmovalne arene / stati sredi arene življenja ◊ film. velika zlata arena priznanje za najboljši film puljskega festivala ♪

   1 17 42 67 92 117 142 167 192  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA