Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

tore (26-50)

26.      fótorepôrter  in fótorepórter -ja m (ọ̑-ō; ọ̑-ọ̑) kdor dela fotoreportaže: na kraj dogodka so odhiteli tudi naši fotoreporterji; časopisni fotoreporter ♪
27.      fótorepôrterka  in fótorepórterka -e ž (ọ̑-ō; ọ̑-ọ̑) ženska oblika od fotoreporter: novinarka in fotoreporterka ♪
28.      iluminatóren  -rna -o prid. (ọ̑) um. iluminatorski: iluminatorni okras listine ♪
29.      inflatóren  -rna -o prid. (ọ̑) fin. ki povzroča inflacijo: inflatorna emisija denarja ♪
30.      inkretóren  -rna -o prid. (ọ̑) anat., navadno v zvezi inkretorna žleza žleza, ki izloča neposredno v kri ali mezgo; endokrina žleza ♪
31.      istoréčje  -a s (ẹ̑) lit. opisovanje česa z različnimi besedami istega pomena; tavtologija: z istorečjem je hotel natančneje opredeliti pomen povedanega ♪
32.      ízvenprostóren  -rna -o [vǝn in ven] prid. (ȋ-ọ̑) publ. prostorsko neopredeljen, neodvisen od prostora: umetnost pojmuje kot družbeno nepogojen, izvenčasoven in izvenprostoren pojav ♪
33.      izzvitorépiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) ekspr., redko z zvijačo priti do česa: stvar si je izsilil in izzvitorepil ♪
34.      kastórec  -rca m (ọ̑) star. nekoliko kosmat klobuk iz zajčje dlake: pokriti se s kastorcem ♪
35.      kombinatórec  -rca m (ọ̑) žarg., šport. športnik, ki tekmuje v klasični kombinaciji: izbirno tekmovanje kombinatorcev ♪
36.      kombinatóren  -rna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na kombiniranje: ima velike kombinatorne sposobnosti / nogometaši so se branili s solidno tehniko in kombinatorno igro kombinatórno prisl.: šah igra izrazito kombinatorno ♪
37.      kontradiktóren  -rna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na kontradikcijo; protisloven: kontradiktorna izraza; njuni trditvi sta kontradiktorni ♦ filoz. kontradiktorna pojma pojma, izmed katerih eden izključuje, zanika veljavnost drugega, protislovna pojma; kontradiktorni sodbi sodbi, izmed katerih ena izključuje, zanika veljavnost druge, protislovni sodbi; jur. kontradiktorni postopek sodni postopek, ki se vodi v obliki spora med dvema strankama pred sodiščem, ki odloča o tem sporu; kontradiktorna sodba sodba, s katero sodišče odloči o spornem predmetu na podlagi gradiva in nasprotujočih si predlogov obeh strank, dvostranska sodba; kontradiktorni stranki tožnik in toženec v pravdnem postopku ♪
38.      košatorép  in košatorèp -épa -o prid. (ẹ̑; ȅ ẹ́) ki ima košat rep: košatorep lisjak; košatorepa veverica ♪
39.      košatorépka  -e ž (ẹ̑) ekspr. žival, ki ima košat rep, navadno lisica: podnevi si košatorepka ni upala blizu hiš ♪
40.      kotóren  -rna m (ọ̄) nar. zahodno kotorna: priletela je jata kotornov ♪
41.      lokomotóren  -rna -o prid. (ọ̄) biol. ki je za premikanje, gibanje, hojo: lokomotorni organi pri živalih ♪
42.      meritóren  -rna -o prid. (ọ̑) knjiž. 1. bistven, odločilen: za marsikoga še zmerom meritorno mnenje o njem je izrekel že Cankar / meritorno sodbo prepuščamo bralcem končno // tehten, vreden upoštevanja: izšla je meritorna študija / meritoren poznavalec atomske energije 2. dejanski, stvaren: formalno in meritorno ugotavljanje resničnega stanja ◊ jur. meritorna odločba, sodba odločba, sodba, s katero se odloči o bistvu, utemeljenosti tožbe, obtožbe meritórno prisl.: meritorno odločajo samo vodstva posameznih strank; meritorno poseči v razpravo ♪
43.      mótoren  -rna -o prid. (ọ̑) knjiž. gonilen, gibalen: motorna sila nacionalizma ♪
44.      motóren  -rna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na motór: motorni deli / motorni bencin / vozilo na motorni pogon / motorni čoln; motorni promet; motorni vlak; motorna kosilnica, žaga; motorno kolo osebno cestno vozilo z dvema kolesoma, ki ga žene motor z notranjim zgorevanjem; motorno letalo ◊ strojn. motorna gred; motorno olje olje za mazanje motorjev z notranjim zgorevanjem; žel. motorni vlak kompozicija iz enega ali več motornih voz in ene ali več prikolic; motorni voz železniški vagon, ki ima pogonski motor in prostor za potnike ♪
45.      nàdprostóren  -rna -o prid. (ȁ-ọ̄) ki po pomembnosti, veljavnosti presega določen prostor: nadčasoven in nadprostoren pojav ♪
46.      nèprostóren  -rna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄) 1. ki ni prostoren: neprostorna hiša 2. knjiž. ki ni prostorski: kompozicija slike je neprostorna ♪
47.      nétoregístrski  -a -o prid. (ẹ̑-í) navt., v zvezi netoregistrska tona enota za merjenje ladijske prostornine za tovor in potnike, 2,8 m³: ladja s pet tisoč netoregistrskimi tonami [NRT] / netoregistrska tonaža ♪
48.      notóren  -rna -o prid. (ọ̑) knjiž., redko notoričen: notoren izdajalec / notorne resnice ♦ jur. notorna dejstva splošno znana dejstva, ki jih ni treba dokazovati ♪
49.      obligatóren  -rna -o prid. (ọ̑) knjiž. obvezen, predpisan: obisk osnovne šole je obligatoren; obligatorna prijava sumljivih obolenj ♦ jur. obligatorni pripor ♪
50.      obtórej  prisl. (ọ̑) zastar. zato: obtorej vas prosim, da mi odgovorite ♪

   1 26 51 76 101 126 151 176 201