Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

tor (826-850)



  1.      uzurpátor  -ja m () knjiž. kdor si nezakonito, nasilno prilasti oblast: upreti se uzurpatorju / uzurpator oblasti
  2.      uzurpátorski  -a -o prid. () nanašajoč se na uzurpatorje: uzurpatorska oblast / uzurpatorsko spreminjanje skupne lastnine v zasebno
  3.      variátor  -ja m () teh. priprava za spreminjanje določene veličine: variator hitrosti ♦ elektr. variator napetosti
  4.      vázomotóren  -rna -o prid. (ā-ọ̄) med. vazomotoričen: vazomotorni živci
  5.      vázomotóričen  -čna -o prid. (ā-ọ́) med. nanašajoč se na oženje in širjenje krvnih žil: vazomotorični živci / vazomotorične motnje
  6.      vèčmotóren  -rna -o prid. (-ọ̄) ki ima več motorjev: večmotorno letalo
  7.      véktor  -ja m (ẹ́) fiz., mat. količina, določena z absolutno vrednostjo in smerjo: množenje, seštevanje vektorjev; vektor hitrosti; usmerjenost, velikost vektorja / komponenta vektorja projekcija vektorja na dano smer; paralelogram vektorjev paralelogram, s katerim sestavljamo vektorje ali razstavljamo vektorgeom. ničelni vektor z absolutno vrednostjo nič; radij vektor točke razdalja točke od pola ali od izhodišča koordinatnega sistema; psih. vektor sila, ki povzroča duševno gibanje
  8.      véktorski  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na vektor: vektorska vsota / vektorski račun računanje z vektorji; vektorska funkcija funkcija, katere vrednost je vektor véktorsko prisl.: sile se vektorsko seštevajo
  9.      ventilátor  -ja m () naprava za mešanje, menjavanje zraka: vključiti ventilator; prezračiti predor, prostor z ventilatorji / grelni, hladilni ventilator; namizni, stropni ventilator
  10.      ventilátorski  -a -o prid. () nanašajoč se na ventilator: ventilatorske cevi / ventilatorsko ogrevanje / ventilatorska peč
  11.      verzifikátor  -ja m () kdor piše, ustvarja verze: bil je spreten verzifikator; protestantski verzifikatorji / primerjati pesnika z verzifikatorjem
  12.      verzifikátorski  -a -o prid. () nanašajoč se na verzifikatorje ali verzifikatorstvo: verzifikatorski izdelek / verzifikatorska spretnost
  13.      verzifikátorstvo  -a s () dejavnost verzifikatorjev: učiti se govorništva in verzifikatorstva
  14.      vibrátor  -ja m () teh. priprava, stroj za proizvajanje kratkih, hitrih nihajev, tresljajev: delati z vibratorjem / električni, ročni vibrator; vibrator za masažo // tak stroj za zbijanje tal, zgoščevanje betona, asfalta: gradbeni delavci z valjarji in vibratorji
  15.      viktórija  -e ž (ọ́) 1. knjiž. zmaga: trobenta je naznanila viktorijo / kot vzklik zmagovalci so vpili: viktorija 2. nekdaj kočija za dve osebi z zložljivo streho: grofica se je odpeljala z viktorijo ◊ agr. krompir neodporne domače sorte z belim mesom
  16.      viktorijánec  -nca m () angleški aristokrat, meščan z lastnostmi, značilnimi za viktorijansko dobo: puritanski viktorijanec
  17.      viktorijánski  -a -o prid. () nanašajoč se na vladanje angleške kraljice Viktorije I.: viktorijanska doba / viktorijansko pohištvo / viktorijanski slog; viktorijanska morala
  18.      vitoróg  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) knjiž. ki ima zavite rogove: vitorogi voli
  19.      viviséktor  -ja m (ẹ́) kdor opravlja vivisekcijo: ugotovitve vivisektorjev
  20.      vizitátor  -ja m () rel. kdor opravlja vizitacijo: poročilo vizitatorja; vizitator kartuzij
  21.      vrtorépec  -pca m (ẹ̑) knjiž., ekspr. dobrikav človek, prilizovalec: vrtorepec ga je le pregovoril
  22.      vrtorépiti  -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) knjiž. 1. vrteč rep hoditi, letati: v kletki je vrtorepila sraka // iti sploh: saj sam ne veš, kam vrtorepiš 2. vrteč rep zaradi izražanja naklonjenosti hoditi, tekati: pes vrtorepi okrog gospodarja // ekspr. dobrikati se, prilizovati se: vrtorepil je, da sem bil v zadregi; toliko časa se je vrtorepil okoli njega, da mu je odpustil // ekspr. izmikati se, izvijati se: kaj vrtorepiš, povej naravnost
  23.      vrtorépka  -e ž (ẹ̑) nar. ptica pevka z dolgim črnim in ob straneh belim repom, s katerim potresava; bela pastirica: gnezdo vrtorepke
  24.      vulgarizátor  -ja m () knjiž. kdor obravnava, prikazuje kaj preveč aktualno poenostavljeno, preprosto: vulgarizator psihologije; popularizator in vulgarizator
  25.      vulgarizátorski  -a -o prid. () nanašajoč se na vulgarizatorje ali vulgariziranje: vulgarizatorski nazori / vulgarizatorska dela

   701 726 751 776 801 826 851 876 901 926  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA