Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

tor (801-825)



  1.      traktorizácija  -e ž (á) knjiž. uvajanje traktorjev pri opravljanju kakih del: pospeševati traktorizacijo / traktorizacija kmetij opremljanje s traktorji
  2.      tráktorski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na traktor: traktorski plug, priključek; traktorska prikolica / traktorski park / traktorsko oranje ♦ agr. traktorski okopalnik, sadilnik
  3.      transformátor  -ja m () 1. elektr. naprava iz železnega jedra in navitja za spreminjanje izmenične napetosti: priključiti transformator; jedro, navitje transformatorja / merilni transformator za napajanje merilnih instrumentov, relejev; oljni transformator katerega navitje in jedro sta zaradi izolacije in hlajenja v olju; regulacijski transformator za reguliranje napetosti v transformatorskih postajah; suhi transformator katerega navitje in jedro nista v hladilni tekočini; trifazni, varilni, visokonapetostni transformator; pren., knjiž. srce je transformator doživetij 2. elektr. transformatorska postaja: zgradba za transformator 3. zgradba s transformatorsko postajo: pri transformatorju zavijte levo
  4.      transformátorski  -a -o prid. () nanašajoč se na transformator: transformatorsko jedro / transformatorsko olje / transformatorska postaja
  5.      transistor  ipd. gl. tranzistor ipd.
  6.      tranzístor  tudi transístor -ja m () 1. elektr. polprevodniška priprava za ojačevanje z najmanj tremi priključki: zamenjati tranzistorje; tranzistorji naprave, ojačevalnika; emitor in kolektor tranzistorja / germanijev, silicijev tranzistor; nizkofrekvenčni tranzistor 2. poljud. prenosni radijski sprejemnik s tranzistorji: izključiti tranzistor / poslušati tranzistor / žepni tranzistor
  7.      tranzistorírati  tudi transistorírati -am dov. in nedov. () elektr. opremiti s tranzistorji: tranzistorirati napravo tranzistoríran tudi transistoríran -a -o: tranzistoriran radijski sprejemnik
  8.      tranzistorizírati  tudi transistorizírati -am dov. in nedov. () elektr. opremiti s tranzistorji: tranzistorizirati signalne naprave tranzistorizíran tudi transistorizíran -a -o: tranzistoriziran aparat
  9.      tranzístorski  tudi transístorski -a -o prid. () nanašajoč se na tranzistor: tranzistorski deli / tranzistorska naprava ♦ rad. tranzistorski sprejemnik
  10.      tranzitóren  -rna -o prid. (ọ̑) knjiž. prehoden, začasen: tranzitorni bolezenski pojavi; tranzitoren in definitiven
  11.      trímotóren  -rna -o prid. (-ọ̄) ki ima tri motorje: trimotorno letalo
  12.      trímotórnik  -a m (-ọ̄) žarg. trimotorno letalo: pilotirati trimotornik
  13.      triumfátor  -ja m () pri starih Rimljanih zmagoviti vojskovodja, ki se mu priredi triumf: znameniti vojskovodja in triumfator; voz triumfatorja ∙ knjiž. vrnil se je kot triumfator (slavljen) zmagovalec
  14.      trómotóren  -rna -o prid. (ọ̑-ọ̄) trimotoren: tromotorno letalo
  15.      trtoréja  -e ž (ẹ̑) zastar. vinogradništvo: ukvarjati se s trtorejo
  16.      túrbogenerátor  -ja m (-) strojn. generator električnega toka, ki ga žene toplotna turbina: okvara na turbogeneratorju
  17.      túrboreáktor  -ja m (-á) strojn. turbinski reaktivni motor: ladja z dvema turboreaktorjema
  18.      tor  -ja m (ū) knjiž. varuh, skrbnik: postaviti mladoletniku tutorja; pren. tutor življenja
  19.      torski  -a -o prid. (ū) knjiž. varuški, skrbniški: tutorske dolžnosti
  20.      torstvo  -a s (ū) knjiž. varuštvo, skrbništvo: sprejeti tutorstvo / lastiti si tutorstvo nad kom; idejno, politično tutorstvo
  21.      ušotoríti se  -ím se tudi ušotóriti se -im se dov., ušotóril se ( í; ọ̄ ọ̑) 1. utaboriti se: ušotorili so se ob potoku 2. ekspr. nastaniti se: ušotoril se je v obcestni gostilni
  22.      utòr  -óra in -ôra m ( ọ́, ó) ozek žleb v deski ali strojnem delu: dolbsti, vrezovati utore; globina, širina utora; stroj za izdelavo utorov / grelna žica pri kuhalniku je položena v spiralaste utore ♦ les. spah na utor in pero
  23.      utóren  -rna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na utor: žaga z utorno napravo / utorni stik; utorna gred gred z enim ali več vzdolžnimi utori; utorna letvica letvica, ki se da v utor za okrepitev, zaporo stika dveh desk
  24.      utóriti  -im dov. (ọ́ ọ̑) les. narediti utor, utore v kaj: oba dela utorimo z istim orodjem utórjen -a -o: utorjena deska
  25.      utórnik  -a m (ọ̑) les. skobljič za vrezovanje utorov: utornik in brazdar

   676 701 726 751 776 801 826 851 876 901  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA