Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

tor (76-100)



  1.      akumulátorski  -a -o prid. () nanašajoč se na akumulator: a) akumulatorska plošča, posoda / akumulatorski člen ali akumulatorska celica osnovna enota akumulatorja; akumulatorska baterija priprava (z več členi) za shranjevanje električne energije / akumulatorski voziček transportni voziček, ki ga žene energija iz akumulatorjev b) akumulatorski tlak; akumulatorska para
  2.      aleatóren  -rna -o prid. (ọ̑) knjiž. odvisen od naključja: aleatoren izid
  3.      aleatóričen  -čna -o prid. (ọ́) muz. značilen za aleatoriko: aleatorični kontrapunkt; aleatorični način komponiranja
  4.      aleatórika  -e ž (ọ́) muz. komponiranje, ki prepušča izvajalcu način in oblikovanje izvajanja skladbe po avtorjevih določilih: skladba sloni na načelih aleatorike
  5.      aligátor  -ja m () krokodil s širokim gobcem: loviti aligatorje ♦ zool. kitajski, misisipski aligator
  6.      alternátor  -ja m () elektr. stroj za proizvajanje izmenične napetosti: trifazni alternator
  7.      ambulatórij  -a m (ọ́) raba peša zdravstvena ustanova za bolnike, ki lahko sami hodijo na preglede ali zdravljenje; ambulanta: zobni ambulatorij; ambulatorij za otroke
  8.      analizátor  -ja m () 1. analitik: bil je analizator tedanje meščanske družbe; globok analizator // šah. kdor razčlenjuje partije, poteze, pozicije: moštvo je imelo pri dvoboju na razpolago pet analizatorjev 2. teh. naprava za analiziranje: analizator plinov; analizator zvoka ◊ mat. diferencialni analizator naprava za reševanje diferencialnih enačb
  9.      angína péctoris  angíne péctoris [-kt-] ž (-ẹ̑) med. srčna bolezen z napadi hudih bolečin in tesnobe v prsih: umrl je za angino pectoris; lahka angina pectoris
  10.      animátor  -ja m () knjiž. kdor animira: bil je veseljak in animator vsake družbe / animator hitrejšega razvoja knjižničarstva ♦ film. risar pomembnejših pozicij figur v risanem filmu; gled. oseba, ki lutko samo premika, a ne govori zanjo, vodič
  11.      ántidetonátor  -ja m (-) kem. bencinu dodana snov, ki preprečuje prehitro zgorevanje v motorju: antidetonatorji delujejo že v majhnih količinah
  12.      ántifitóftoren  -rna -o prid. (-ọ̑) v zvezi antifitoftorna služba organizirana skupina ljudi, ki proučuje pojavljanje in razširjanje krompirjeve plesni: krompir so škropili po navodilih antifitoftorne službe
  13.      arendátor  -ja m () v nekaterih deželah kdor vzame kaj v zakup, zakupnik
  14.      asertóričen  -čna -o prid. (ọ́) knjiž. ki izraža določno trditev, ugotovitev: asertorična prisega ♦ filoz. asertorična sodba sodba, v kateri se kaj ugotavlja, trdi
  15.      asimilatóričen  -čna -o prid. (ọ́) ki je usmerjen, ki teži k asimilaciji: zavreti asimilatorično silo tuje kulture
  16.      aspirátor  -ja m () teh. priprava za izsesavanje ali vsesavanje, zlasti zraka: z aspiratorjem izsesati gnoj; z aspiratorjem čistiti žito / aspirator za čiščenje preprog
  17.      atentátor  -ja m () kdor naredi atentat: atentator je izginil; neznan atentator
  18.      atentátorka  -e ž () ženska, ki naredi atentat: atentatorko so oprostili
  19.      atomizátor  -ja m () agr. priprava, ki razprši škropivo na zelo drobne kapljice, meglilnik: škropiti sadno drevje z atomizatorjem
  20.      avdítor  -ja m () cerkveni preiskovalni sodnik: imenovan je bil za avditorja // v stari Avstriji vojaški preiskovalni sodnik: vojaško službo je opravljal kot avditor
  21.      avditórij  -a m (ọ́) prostor za poslušalce: občinstvo je zasedlo ves avditorij opere; gledališki avditorij; avditorij za koncertne nastope / v programu je gradnja mestnega avditorija // poslušalci v tem prostoru, poslušalstvo: avditorij je navdušeno ploskal; nastopati pred kritičnim avditorijem / predavati velikemu avditoriju
  22.      avdítorski  -a -o prid. () nanašajoč se na avditorje: dobiti avditorsko mesto
  23.      avktoriálen  -lna -o prid. () lit. nanašajoč se na vsevednega pripovedovalca: avktorialna pripoved / avktorialni pripovedovalec
  24.      avskultatóričen  -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na avskultacijo: avskultatorična preiskava srca / avskultatorični izvid
  25.      ávtor  -ja m (ā) kdor ustvari umetniško ali znanstveno delo: avtor knjige je znan slovenski pisatelj; v svojem delu obravnava avtor nacionalno vprašanje; anonimni avtor; sodobni avtorji; dramski avtor; avtor razprave, romana; avtor filma, simfonije / avtor članka; avtor radijske oddaje kdor pripravi oddajo // kdor kaj izdela, izumi, zlasti na tehničnem področju: avtor projekta je dal več predlogov; avtor tehničnih izboljšav; avtor urbanističnega načrta / avtor te trditve je prezrl več dejstev

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA