Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

tor (751-775)



  1.      šotóren  -rna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na šotor: šotorni količki; šotorno platno / knjiž. šotorno naselje kamp
  2.      šotoríšče  -a s (í) 1. taborišče: šotorišče turške vojske / vojaško šotorišče 2. knjiž. kamp: preživeti počitnice v šotorišču; šotorišče s trgovino / prostor je primeren za šotorišče
  3.      šotoríti  -ím tudi šotóriti -im nedov. ( í; ọ̄ ọ̑) taboriti: med počitnicami je šel šotorit; šotoriti ob reki, v gorah / tam je šotorila vojska
  4.      šotorjênje  tudi šotórjenje -a s (é; ọ̄) glagolnik od šotoriti: vračati se s šotorjenja; oprema za šotorjenje
  5.      šotórka  -e ž (ọ̑) kos šotorskega platna zlasti za zasilno zaščito pred padavinami, vetrom: razgrniti, zviti šotorko; ogrniti se s šotorko; nepremočljiva šotorka; šotor, sestavljen iz šotork
  6.      šotórnica  -e ž (ọ̑) zastar. šotorka: zavil se je v šotornico
  7.      šotornína  -e ž () zastar. šotorovina: pokriti voz s šotornino
  8.      šotorovína  -e ž (í) močna gosta tkanina iz tanjše preje, navadno impregnirana, ki se uporablja zlasti za šotore: izdelovati šotorovino iz konoplje, lanu; voz, prekrit s šotorovino; torba iz šotorovine
  9.      šotórski  tudi šotôrski tudi šôtorski -a -o prid. (ọ̑; ō; ó) nanašajoč se na šotor: šotorska streha; klini in šotorske vrvice / šotorsko platno / ekspr. preživljati dopust v šotorskem naselju v kampu ∙ šotorski praznik pri judih jesenski praznik v spomin na štiridesetletno potovanje po puščavi po odhodu iz egiptovske sužnostišport. šotorsko krilo
  10.      štipendítor  -ja m () ustanova, skupnost, ki daje štipendijo: pogodba med štipendistom in štipenditorjem
  11.      štírimotóren  -rna -o prid. (-ọ̄) ki ima štiri motorje: štirimotorno letalo
  12.      štírimotórnik  -a m (-ọ̄) žarg. štirimotorno letalo: štirimotornik se je spustil na letališče
  13.      štór  -a tudi štòr štôra m (ọ̑; ó) 1. po podiranju drevja preostali del debla: štori so moleli iz zemlje; izkopati, izruvati štor; iz štorov so pognale mladike; zasadil je sekiro v štor; usedel se je na štor; grčav štor; trhel, votel štor; kaj stojiš kakor štor / bukov, hrastov štor / drevesni štor 2. zelnato steblo, zlasti pri zelju, ohrovtu: porezane zeljne glave je obrnila s štori navzgor / zeljni štorpog. klobuk jurčka je bil črviv, štor pa ne bet 3. slabš. neroden, okoren človek: to ti je pravi štor; ne bodi tak štor / kot psovka umakni se, štor nerodni
  14.      štórast  -a -o prid. (ọ̄) slabš. neroden, okoren: štorast človek; v družbi je precej štorast; štorast kot medved zelo / štorasti čevlji; spoznal ga je po štorasti hoji / štoraste noge / izmislil si je zelo štorast izgovor slab / kot psovka štor štorasti štórasto prisl.: štorasto je opletal z rokami
  15.      štórati  -am nedov. (ọ̑) gozd. razdirati (oglarsko) kopo, ko je oglje kuhano: začeti štorati
  16.      štórček  -čka m (ọ̑) manjšalnica od štor: iz štorčka debelca je pognala mladika / odrezati cvetači, zelju štorček / štorček gobe
  17.      štórija  -e ž (ọ́) pog. 1. zgodba, povest: napisati štorijo; poslušati, pripovedovati štorije; detektivske, pustolovske štorije; v romanu je opisana zapletena ljubezenska štorija // nav. mn. neresnična pripoved, izmišljotina: to so same babje štorije; pripoveduje take štorije, da jim niti sam ne verjame 2. neprijeten dogodek, afera: to je bila umazana štorija // doživljaj, dogodek: povedal je zabavno štorijo s potovanja / ujeli so ga, pa je bilo štorije konec ● ekspr. to je pa dolga štorija o tem bi se dalo veliko povedati; ekspr. kaj bi govoril, to je že stara štorija tako se navadno zgodi, tako stvari potekajo
  18.      štórja  -e ž (ọ́) star. preproga, odeja, pletena iz ločja, trstike: pogrniti štorjo po tleh ∙ nar. preden so ometali strop, so pribili nanj štorjo štukaturo
  19.      štórjica  -e ž (ọ́) pog. kratka zgodba, kratka povest: pripovedovati otrokom štorjice
  20.      štórklja  -e ž (ọ̑) 1. velika močvirska ptica selivka z belim perjem po telesu, črnimi perutmi in dolgimi golimi nogami: štorklja je gnezdila na strehi; štorklje so klopotale s kljuni; stoji na eni nogi kakor štorklja ∙ evfem. štorklja ti bo prinesla bratca rodil se ti bo brateczool. bela, črna štorklja 2. med drugo svetovno vojno nemško enokrilno izvidniško letalo: štorklja preletava sovražnikovo ozemlje / nemška štorklja
  21.      štorkljáč  -a m (á) ekspr. kdor nerodno, okorno hodi: le kako hodi ta štorkljač
  22.      štorkljánje  -a s () glagolnik od štorkljati: prebudilo ga je štorkljanje po stopnicah; zaslišal je štorkljanje v sosednji sobi / štorkljanje cokel, okovanih čevljev
  23.      štórkljast  -a -o prid. (ọ̑) ekspr. 1. neroden, okoren: štorkljasta ženska / štorkljasti čevlji; prepoznala ga je po štorkljasti hoji 2. tak kot pri štorklji: človek s štorkljastimi nogami
  24.      štorkljáti  -ám nedov.) ekspr. hoditi z nerodnimi, okornimi koraki: ne štorkljaj, da ne zbudiš otroka; štorkljala je s prevelikimi čevlji; štorkljati po cesti, sobi // hoditi, iti: kaj neprestano štorkljaš ven in noter štorkljáje: štorkljaje so šli po stopnicah štorkljajóč -a -e: štorkljajoč iti; na hodniku so se oglasili štorkljajoči koraki; vrsta štorkljajočih ljudi
  25.      štorkljàv  -áva -o prid. ( á) ekspr. ki hodi z nerodnimi, okornimi koraki: štorkljava ženska štorkljávo prisl.: štorkljavo hoditi

   626 651 676 701 726 751 776 801 826 851  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA