Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

tor (626-650)



  1.      racionalizátorski  -a -o prid. () nanašajoč se na racionalizatorje ali racionalizacijo: prejeli so veliko racionalizatorskih predlogov
  2.      racionalizátorstvo  -a s () dejavnost racionalizatorjev: podpirati racionalizatorstvo; novatorstvo in racionalizatorstvo
  3.      radiátor  -ja m () grelna naprava iz votlih, med seboj povezanih reber: radiator je mrzel, vroč; namestiti radiatorje po hiši / odpreti, zapreti radiator / električni, plinski radiator; radiator na paro
  4.      rádionavigátor  -ja m (ā-) strokovnjak za radionavigacijo: letalski radionavigator
  5.      rafinátor  -ja m () les. stroj za fino drobljenje lesa v vlakna, razvlaknjevalnik: defibrator in rafinator
  6.      reáktor  -ja m (á) fiz. naprava, v kateri poteka nadzorovana cepitev atomskih jeder: polniti reaktor z gorivom; gradnja reaktorja / energijski reaktor za pridobivanje energije v jedrski elektrarni; oplodni reaktor jedrski reaktor, v katerem se naravni torij ali uran spremenita tako, da ju je mogoče uporabiti kot jedrsko gorivo / ladjo poganja reaktor energija, ki jo daje reaktor / jedrski reaktor
  7.      reáktorski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na reaktor: reaktorski center inštituta; reaktorski prostor / reaktorski pogon ladje / reaktorski fizik, strokovnjak / reaktorska sredica osrednji del reaktorja z jedrskim gorivom, v katerem se cepijo atomska jedra
  8.      realizátor  -ja m () kdor kaj realizira, uresničevalec: realizator ideje, načrta / realizator oddaje; kritik je pohvalil vse realizatorje dramske predstave / žarg., šport. realizator gola, koša
  9.      realizátorski  -a -o prid. () nanašajoč se na realizatorje ali realiziranje: imeti velike realizatorske sposobnosti / različne realizatorske možnosti
  10.      recéptor  -ja m (ẹ́) 1. kdor se poklicno ukvarja s sprejemanjem gostov, strank: receptor ga je poslal v drugo nadstropje; zaposliti se kot receptor; hotelski receptor 2. biol. organ, celica, ki sprejema in prenaša dražljaje, sprejemnik: dražljaj je vzburil receptor; kožni, okušalni receptorji; receptor za toploto
  11.      receptóren  -rna -o (ọ̑) pridevnik od receptor 2: receptorni živec
  12.      recéptorka  -e ž (ẹ́) ženska oblika od receptor: hotelska receptorka
  13.      recéptorski  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na receptorje: receptorska služba / receptorske celice
  14.      recitátor  -ja m () kdor recitira: nastopili so pevci in recitatorji; ploskati recitatorju; dober recitator / grške epske pesnitve so recitatorji spremljali z liro ♦ gled. oseba, ki govori za lutko, a je ne premika
  15.      recitátorka  -e ž () ženska oblika od recitator: dobra recitatorka
  16.      recitátorski  -a -o prid. () nanašajoč se na recitatorje: recitatorska skupina / recitatorski večer recitacijski večer
  17.      redáktor  -ja m (á) 1. kdor dela, naredi, da dobi objavi namenjeno besedilo, gradivo ustrezno obliko, razporeditev; urednik: imenovati, izvoliti redaktorja; redaktor zbornika; zaposliti se kot redaktor / glasbeni redaktor na radiu; glavni, odgovorni redaktor 2. kdor dela, da dobi kako besedilo vsebinsko, jezikovno ustreznejšo obliko; pregledovalec, popravljavec: redaktor zakonskega predloga ◊ lingv. kdor v pismeni obliki pomensko, oblikovno, stilno razčleni geslo za objavo v slovarju, urednik
  18.      redáktorica  -e ž (á) ženska oblika od redaktor: zaposlila se je kot redaktorica
  19.      redáktorski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na redaktorje: redaktorsko delo / redaktorska soba
  20.      redemptoríst  -a m () rel. član reda, ki se ukvarja zlasti z misijoni, verskimi prireditvami
  21.      redúktor  -ja m (ú) strojn. naprava, ki omogoča spreminjanje števila vrtljajev gnane in gonilne gredi v nespremenljivem razmerju: vstaviti reduktor; zamenjati olje v reduktorju / enostopenjski, dvostopenjski reduktor
  22.      refektórij  -a m (ọ́) knjiž. jedilnica, zlasti v samostanu: opat ga je povabil v refektorij
  23.      refléktor  -ja m (ẹ́) priprava z vbočenim zrcalom za odbijanje, usmerjanje svetlobe, ki jo daje v njej nameščen svetlobni vir, žaromet: obrniti, usmeriti reflektor; osvetljevati z reflektorjem; reflektorji v gledališču; žarnica v reflektorju / prižgati reflektor / avtomobilski reflektorekspr. po dolgem času je igralec spet stopil pod reflektorje začel igrati v gledališču, filmih // kar odbija svetlobo, toploto: uporabiti zrcalo kot reflektor; reflektor za toploto, zvok ◊ fiz. reflektor astronomski daljnogled s konkavnim zrcalom kot objektivom; med. čelni reflektor vbočeno ogledalo, ki se nosi na čelu, za odbijanje, usmerjanje svetlobe pri pregledovanju ušesa, nosu, grla; rad. reflektor del oddajne ali sprejemne antene za odklanjanje elektromagnetnih valov v zaželeno smer
  24.      reflektóren  -rna -o prid. (ọ̑) knjiž. refleksen: reflektorni gibi / reflektorno ravnanje reflektórno prisl.: reflektorno kaj narediti
  25.      reflektóričen  -čna -o prid. (ọ́) star. refleksen: reflektorični gibi

   501 526 551 576 601 626 651 676 701 726  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA