Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

tor (51-75)


  1.      tórten  -tna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na torto: tortna rezina / tortni model ♪
  2.      tórtica  -e ž (ọ̑) ekspr. manjšalnica od torta: speči tortico; tortica za rojstni dan / pojesti dve tortici tortni rezini ♪
  3.      tortílja  -e ž (ȋ) 1. v španskem okolju jed iz stepenih jajc, zelenjave, začimb: delati tortilje; tortilja s fižolovim nadevom 2. v latinskoameriškem okolju tanek mlinec iz koruzne ali bele moke, pečen na vroči plošči ali kamnu: peči tortilje ♪
  4.      tortúra  -e ž (ȗ) knjiž. mučenje: prenesti, prestati torturo; zasliševanje s torturo / ekspr. kdo bo trpel to lepotno torturo ♪
  5.      tórus  -a m (ọ̑) 1. geom. telo, ki nastane pri vrtenju kroga okoli osi, ležeče v isti ravnini in oddaljene od njegovega središča bolj, kot je njegov polmer: prostornina torusa // ploskev, ki omejuje to telo: površina torusa 2. arhit. obročasto izbočeni del podnožja jonskih in korintskih stebrov; svitek ♪
  6.      tory  gl. tori ♪
  7.      tórzen  -zna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na torzo: torzni kipi / torzna pripoved ♪
  8.      torzíja  in tórzija -e ž (ȋ; ọ́) 1. teh. obremenitev trdnega telesa pri delovanju dveh enako velikih, nasprotno usmerjenih sil, pravokotnih na vzdolžno os; vzvoj: zasuk pri torziji 2. med. zasukanje, zasuk: ustavljanje krvavitve s torzijo ◊ geom. količina, ki skupaj s fleksijo določa prostorsko krivuljo, vzvoj ♪
  9.      torzíjski  in tórzijski -a -o prid. (ȋ; ọ́) teh. vzvojen: torzijska napetost, obremenitev / torzijska vzmet ♦ fiz. torzijski moment torzijski navor; torzijska tehtnica priprava za merjenje zelo majhnih sil z zasukom prečke, obešene na nitki, žici ♪
  10.      tórzo  -a m (ọ̑) 1. um. nepopolno ohranjen ali nedokončan kip, navadno brez glave in udov: torzi antičnih boginj / kip se je ohranil samo kot torzo 2. knjiž. nedokončano delo, stvar sploh: knjiga je ostala torzo; drama daje vtis torza ♪
  11.      absolutórij  -a m (ọ́) 1. razrešitev (od) dolžnosti in odgovornosti, razrešnica: dati odboru absolutorij 2. dokončanje študija na visokih šolah: po absolutoriju na jusu se je vrnil v domovino // potrdilo, spričevalo o tem ♪
  12.      administrátor  -ja m (ȃ) 1. kdor upravlja; upravnik, upravitelj: administrator premoženja ♦ rel. apostolski administrator upravitelj apostolske administrature 2. nižji pisarniški uslužbenec: v pisarni sta potrebna še dva administratorja ♪
  13.      administrátorka  -e ž (ȃ) nižja pisarniška uslužbenka: sprejmemo administratorko z znanjem strojepisja in korespondence; delovno mesto administratorke ♪
  14.      administrátorski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na administratorje: administratorski posli ♪
  15.      administrátorstvo  -a s (ȃ) upravništvo, upraviteljstvo: čas njegovega administratorstva je potekel ♪
  16.      agitátor  -ja m (ȃ) kdor agitira: agitatorji so nabirali glasove za volitve; politični, volilni agitator; bil je navdušen agitator za zadrugo ◊ teh. priprava za mešanje tekočin ali gostih snovi ♪
  17.      agitatóričen  -čna -o prid. (ọ́) star. agitatorski: agitatorična dejavnost ♪
  18.      agitátorka  -e ž (ȃ) ženska, ki agitira: bila je najboljša agitatorka za ljudsko posojilo ♪
  19.      agitátorski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na agitatorje ali agitacijo: agitatorski nastop; agitatorske tendence ◊ teh. agitatorski pralnik pralnik, v katerem agitator razgibava vodo, da ta valovi in udarja ob perilo ♪
  20.      agitátorstvo  -a s (ȃ) dejavnost agitatorjev: vpliv agitatorstva ♪
  21.      àhistóričen  -čna -o prid. (ȁ-ọ́) ki ni historičen, nezgodovinski: ahistorični principi; ahistorično razlaganje Balzacovega dela ♪
  22.      àhistorízem  -zma m (ȁ-ȋ) knjiž. pojmovanje in obravnavanje stvari, ne oziraje se na zgodovino ♪
  23.      akcelerátor  -ja m (ȃ) 1. avt. vzvod za uravnavanje plinske zmesi za motor, pospeševalnik: pritisniti na akcelerator 2. fiz. naprava za povečevanje hitrosti elektronov, protonov; pospeševalnik: graditi, priključiti akcelerator ♪
  24.      aktivátor  -ja m (ȃ) kem. snov, ki poveča učinkovitost katalizatorjev, fermentov ♪
  25.      akumulátor  -ja m (ȃ) 1. elektr. priprava za shranjevanje električne energije: polniti, prazniti akumulator; avtomobilski akumulator; alkalni, svinčev akumulator; kapaciteta akumulatorja 2. teh. priprava za zbiranje in shranjevanje energije sploh, zbiralnik: parni, toplotni akumulator ♪

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA