Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

tor (4.751-4.775)



  1.      sméren  -rna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na smer: smerni znaki ob cestah; na križišču so postavili smerne puščice ♦ aer. smerno krmilo krmilo, s katerim se spreminja smer leta; avt. smerni kazalec luč na motornem vozilu za nakazovanje smeri vožnje; mat. smerni koeficient premice tangens kota, ki ga oklepa premica s pozitivno smerjo abscisne osi; navt. smerna plošča del navigacijske naprave, na katerem so z zarezami označene stopinje
  2.      smerokàz  -áza m ( á) 1. tablica ob cesti, na križišču za označbo krajev, smeri, razdalj; kažipot: postaviti smerokaze; smerokaz za vas Poljane; pren., publ. sklepi so lahko smerokaz za nadaljnje delo 2. avt. luč na motornem vozilu za nakazovanje smeri vožnje: voznik je vključil levi smerokaz; pokvarjeni smerokazi
  3.      smét  -í ž, daj., mest. ed. sméti (ẹ̑) 1. zelo majhen delec snovi, ki je kje, kjer ni potrebno, zaželeno: smet ji je padla v oko; odpihniti smet z dlani; v mleku je polno smeti; imeti denarja kot smeti zelo veliko 2. nav. mn. neuporabna, nekoristna, odpadna snov: odnesti, odpeljati smeti; odlagališče, odvoz smeti / koš, posoda za smeti 3. slabš. nepomemben, malovreden človek: taka smet mi že ne bo ukazovala ● ekspr. ne kupuj teh smeti slabih, nekvalitetnih izdelkov; pog. ta obleka je za (v) smeti je dotrajana, neuporabna; pog. nesi, vrzi to v smeti v posodo, na prostor za smeti; pog. nimamo toliko denarja, da bi še uporabno stvar vrgli v smeti zavrgli, odvrgli
  4.      smetíšče  -a s (í) prostor za odlaganje smeti: smetišče je blizu mesta; vso navlako so odpeljali na smetišče; mestno smetišče
  5.      smodíšče  -a s (í) agr. kraj, prostor, kjer se prašičem s smojenjem odstranjujejo ščetine
  6.      smolenják  -a m (á) nar. vzhodno smolnat borov štor: razklati smolenjak
  7.      smolník  -a m (í) 1. smolnata bakla: svetiti s smolniki // nekdaj smolnata borova trska za razsvetljavo: prižgati smolnik 2. nar. vzhodno smolnat borov štor: sekati smolnike ◊ petr. steklasta predornina s smolastim leskom
  8.      smréka  -e ž (ẹ́) iglasto drevo s temno zelenimi koničastimi iglicami, visečimi storži in rdečkasto rjavo razpokano skorjo: smreka raste, se suši; posekati smreko; visoke smreke; raven, vitek kot smreka ◊ gozd. pokljuška smreka; vrtn. sobna smreka smreki podobna sobna rastlina s koničastimi iglicami in v pravilnih vretencih razvrščenimi vejami, Araucaria heterophylla; srebrna smreka parkovno drevo s srebrno sivimi iglicami, Picea pungens var. glauca
  9.      smrékov  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na smreko: smrekov les; smrekovi storži; suhe smrekove iglice; gredo je pokrila s smrekovimi vejami; smrekovo lubje / smrekov gozd / smrekov med; inhalirati smrekovo olje / smrekovo pohištvo ♦ zool. smrekov kapar; smrekov lubadar; smrekov prelec prelec, katerega ličinka jé iglice smreke, Lymantria monacha
  10.      smúčanje  -a s () glagolnik od smučati: ponesrečiti se pri smučanju; smučanje in plavanje / čevlji za smučanje / razvoj smučanja pri nas / tekmovalno smučanje; vodno smučanje ali smučanje na vodi drsenje po vodni gladini, pri katerem se smučar drži za vrv, ki jo vleče motorni čoln / iti na smučanje se smučatšport. alpsko smučanje smuk, slalom in veleslalom; klasično smučanje tek na smučeh in skakanje
  11.      smučíšče  -a s (í) navadno urejen prostor za smučanje: ob nedeljah so bila vsa smučišča polna; visokogorsko smučišče / poledenelo, teptano smučišče
  12.      snemalíšče  -a s (í) kraj, prostor za snemanje: izbrati primerno snemališče
  13.      snemálnica  -e ž () rad. prostor za snemanje zvokov: posneti v snemalnici
  14.      snémanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od snemati: a) snemanje zaves / snemanje jarma b) končati snemanje; s snemanjem oblikovati izrez c) snemanje so končali v predvidenem roku; snemanje celovečernega, kratkega filma / radijsko, televizijsko snemanje / tonsko snemanje; snemanje na magnetofonski trak ◊ film. sinhrono snemanje istočasno snemanje slike in zvoka; um. snemanje stenske slike restavratorski postopek, pri katerem se ogrožena stenska slika sname in po obdelavi vrne na prvotno mesto ali prenese na prenosljivo podlago
  15.      snemljív  -a -o prid. ( í) ki se da sneti, snemati: snemljivi deli motorja; lahko snemljiva rešetka
  16.      snežíšče  -a s (í) geogr. kraj, prostor v gorah, kjer se ohrani sneg vse leto ali velik del leta: prečkati snežišče / trajna snežišča
  17.      snòp  snôpa m ( ó) 1. večji šop povezanega požetega žita, slame: snopi se sušijo na njivi; otepati, zlagati snope; vezati snope s poveslom; padel je kot snop z iztegnjenim telesom / snop slame, žita // več skupaj povezanih istovrstnih predmetov: snop cevi, šibja / izgubil je cel snop ključev šop; snop pisem je vrgla v peč sveženj // nav. ekspr., z rodilnikom kar je temu podobno: snopi isker so padali na streho / snop svetlobe je osvetlil prostor / temo prebadajo snopi žarometov / mesečina lije v snopih 2. nar., v krščanskem okolju snop šibja in zelenja za cvetno nedeljo; butara: narediti snop ◊ fiz. elektronski snop skupina elektronov, ki se gibljejo v isti smeri; laserski snop; snop žarkov skupina žarkov, ki gredo skozi dani presek ali dano točko; zgod. pasji snop del desetine, ki so ga podložniki dajali zemljiškemu gospodu za vzdrževanje njegovih psov
  18.      snóv  -í ž (ọ̑) 1. kar tvori, sestavlja stvari, predmetna telesa: snov se spreminja; mrtva, živa snov; zakon o ohranitvi snovi 2. navadno s prilastkom kar tvori, sestavlja stvari, predmetna telesa in ima določene lastnosti, značilnosti: ta snov dobro prevaja električni tok; naštej nekaj snovi; eksplozivne, gorljive snovi; grenka snov; hranilne snovi; plinasta, tekoča, trdna snov; prozorna snov; lahko topljiva snov; snov za barvanje; ugotavljati lastnosti, sestavo snovi / rudninske snovi anorganske snovi, ki so potrebne za pravilno rast organizmov; umetna snov umetno pridobljena 3. kar tvori, sestavlja predmet, vsebino govornega, pisnega obravnavanja: izbrati primerno, zanimivo snov za spis; snov pogovora; snov za razmišljanje; imeti dovolj snovi za razpravo // kar tvori, sestavlja predmet umetniškega oblikovanja, ustvarjanja: pisatelj je vzel snov za dramo iz kmečkega življenja; filmska snov; roman s snovjo iz sodobnega življenja 4. šol., navadno v zvezi učna snov kar tvori, sestavlja znanje, védenje, ki se podaja v izobraževalnem procesu: učna snov je zelo zahtevna; narekovati, podajati učno snov; razporediti učno snov po predmetih; predpisana učna snov ◊ agr. huminska snov; suha snov ki ostane po (umetnem) odstranjevanju vode, vlage iz rastlin, živil; astr. medzvezdna snov plinasta in trdna snov v medzvezdnem prostoru; farm. indiferentna snov brez zdravilnega učinka; filoz. snov od človeka neodvisno obstoječa objektivna stvarnost; materija; fiz. optično aktivna snov prozorna snov, ki suka ravnino polarizirane svetlobe; diamagnetna, higroskopska snov; fiz., kem. desnosučna ki suka polarizacijsko ravnino v desno, levosučna snov ki suka polarizacijsko ravnino v levo; kem. anorganska, organska snov; radioaktivna snov; med. karcinogena snov; kontrastna snov ki ne prepušča rentgenskih žarkov; min. amorfna, polimorfna snov; optično dvoosna snov ki ima dva preseka, v katerih je lomni količnik v vseh smereh enak; optično enoosna snov ki ima samo en presek, v katerem je lomni količnik v vseh smereh enak; izomorfne snovi ki kristalijo v podobnih kristalih
  19.      sôba  -e ž (ó) prostor, namenjen zlasti za bivanje, zadrževanje ljudi a) kot del stanovanja ali stanovanje: stanovanje obsega dve sobi, kuhinjo, predsobo, kopalnico in shrambo; oddati sobo v najem; opremiti, prezračiti sobo; iti iz sobe; podstrešna, vogalna soba; svetla, visoka soba; soba z oknom na dvorišče; soba in kabinet / pobeliti, pomesti, zakleniti sobo / ekspr. vsa soba se je zasmejala vsi ljudje v sobi / delovna, otroška soba; dnevna soba prostor, kjer se ljudje podnevi zadržujejo; lovska soba okrašena z lovskimi trofejami; soba za goste b) kot del hiše, stavbe sploh: muzej ima dvajset sob; v tej sobi je skladišče; računovodstvo je v sobi na koncu hodnika; soba št. 213 / bolniška, gostilniška soba; dežurna soba za tistega, ki je dežuren; rezervirati v hotelu enoposteljno sobo s kopalnico; hotelska soba; klubska soba družabni prostor, navadno v javni zgradbi; pevska, sejna soba; več let je živel v samski sobi; posebna soba nekdaj navadno manjša gostilniška soba, namenjena za družbeno, družabno višje stoječe goste; spominska soba z razstavljenimi predmeti dokumenti v spomin na določeno osebo, dogodekmed. izolirna soba za izolacijo bolnikov z nalezljivo boleznijo; soba za intenzivno nego; rad. gluha soba s posebno oblogo opremljena soba, da v njej ni odmeva; tur. zasebna turistična soba // pohištvo za tak prostor: pripeljati sobo / sestavljati dnevno, otroško sobo
  20.      sôben  -bna -o prid. (ō) nanašajoč se na sobo: sobna vrata / sobni starešina v taborišču; to je bil v internatu moj sobni tovariš; sobni zdravnik zdravnik, ki zdravi in skrbi za bolnike v bolniški sobi / sobna antena; sobna lipa lesnata rastlina z velikimi mehkimi srčastimi listi; gojiti sobne ptice; sobne in vrtne rastline; hraniti kaj pri sobni temperaturi; kupiti za bolnika sobno stranišče stolu podobno pripravo za opravljanje male, velike potrebe v bivalnem prostoruzool. sobna striga striga, ki ima zadnji par nog daljši od telesa in neparne dihalnice po sredi hrbtne strani, Scutigera coleoptrata
  21.      sòbívanje  -a s (-í) knjiž. skupno bivanje, skupno življenje: nekaj dni trajajoče sobivanje manjše skupine ljudi; najti prostor in možnost za sobivanje / sobivanje predmetov skupno obstajanje
  22.      sobóta  -e ž (ọ́) šesti dan v tednu: danes je sobota; v soboto popoldne se vrne; prva sobota v mesecu; proslava bo v soboto, 8. decembra / vrnili se bodo prihodnjo soboto; ob sobotah nima službe; zgodilo se je v noči od petka na soboto / jutri imam prosto soboto dela prosto soboto / kot opozorilo ob sobotah zaprto ∙ praznovati soboto pri judih sedmi dan v tednu, namenjen zlasti počitku; preg. bog ne plačuje vsako soboto za slaba dejanja človek ni takoj kaznovan, za dobra ni takoj nagrajenetn. pustna sobota sobota pred pustnim torkom; rel. velika sobota zadnja sobota pred veliko nočjo
  23.      sód 1 -a m, mn. stil. sodóvi (ọ̑) 1. velika valjasta, navadno trebušasta posoda z dnom na obeh koncih: sod drži tristo litrov; izdelovati, nabijati, pomivati, valiti sode; zabiti sod z veho; nalivati vino v sod; hrastov, kostanjev sod; pločevinast sod; razsušen sod; stolitrski sod; sod vina; doge soda; obroči za sode; ima trebuh kot sod zelo velik / bencinski, vinski sod; sod za odpadke // vsebina soda: gostje so popili več sodov 2. nekdaj prostorninska mera za tekočine, približno 113,2 l: dva soda in deset bokalov vina ● ekspr. kako more biti tak sod tako debel; nar. sod že poje je že skoraj prazen, zato zadoni, če se potrka po njem; publ. to sporočilo je izbilo sodu dno je sprožilo proces, ki se je dolgo pripravljal; pog. dal je nov sod na pipo začel je točiti pijačo iz novega soda; ekspr. dokler bo sod moker dokler bo vino v njem; ekspr. polniti sode brez dna opravljati nekoristno delo; opravljati delo, ki ni nikoli končano; sod smodnika ekspr. biti sod smodnika vir nevarnosti; ekspr. vreči iskro v sod smodnika v zelo napeti situaciji povzročiti spor, konflikt; ekspr. sedeti na sodu smodnika biti v zelo nevarnem položaju; imam glavo kot sod čutim pritisk, bolečino v glavi; preg. prazen sod ima močen glas kdor malo ve, veliko govoriagr. oviniti sod; zažveplati sod; usnj. lužilni sod valjasta posoda za luženje kož; strojilni sod valjasta posoda, v kateri se pri strojenju mešajo kože
  24.      sodárna  -e ž () delavnica, obrat za izdelovanje, popravljanje sodov: delati v sodarni; v kleti urediti prostor za sodarno
  25.      sódav  -a -o prid. (ọ̑) ki vsebuje sodo: zliti v odtok vročo sodavo vodo / knjiž., redko postreči s torto in sodavo vodo sodavico, sodo

   4.626 4.651 4.676 4.701 4.726 4.751 4.776 4.801 4.826 4.851  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA