Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

tor (301-325)



  1.      imitátor  -ja m () 1. kdor dela kaj čemu (dragocenejšemu) tako podobno, da vzbuja vtis pravega; posnemovalec, ponarejevalec: imitator znanih umetnin 2. knjiž. kdor ravna, govori tako, kot ravna, govori kdo drug; posnemovalec, oponašalec: imitator svojega vzornika / imitator živalskih glasov / slabš. epigoni in literarni imitatorji
  2.      imitátorski  -a -o prid. () nanašajoč se na imitatorje: opravljati imitatorsko delo / imitatorske sposobnosti / razlika med imitatorsko in originalno poezijo
  3.      imperátor  -ja m () nav. ekspr. vladar (imperija): imperatorji in vojskovodje / fašistični imperator // zgod. naslov za rimske vladarje od cesarja Avgusta naprej
  4.      imperátorski  -a -o prid. () nanašajoč se na imperatorje: imperatorska oblast / imperatorske težnje
  5.      improvizátor  -ja m () knjiž. kdor improvizira: bil je velik umetnik ter izreden improvizator / dober improvizator proslav / ekspr. ni bil sistematičen delavec, ampak le improvizator
  6.      improvizátorski  -a -o prid. () nanašajoč se na improvizatorje: ta umetnik ima improvizatorski talent / taka kulturna politika je preveč improvizatorska
  7.      improvizátorstvo  -a s () nav. ekspr. lastnost, značilnost improvizatorjev: ne more se otresti improvizatorstva / ta proizvodnja teži k improvizatorstvu
  8.      indikátor  -ja m () 1. navadno s prilastkom kar napoveduje ali kaže stanje ali nakazuje razvoj česa; kazalec, kazalnik: evidenca je dober indikator; pri določanju naklade je treba pretehtati vse indikatorje; indikator proizvodnega gibanja; zanesljiv indikator o kulturnih potrebah // ekon. številčni podatek, ki kaže stanje ali nakazuje razvoj kakega gospodarskega pojava: finančni, obračunski indikatorji; indikator uvoza 2. kem. organsko barvilo, katerega barva se spreminja v odvisnosti od koncentracije vodikovih ionov: z indikatorji določati kislost tekočine; lakmus in drugi indikatorji ◊ strojn. indikator aparat, ki kaže odvisnost tlaka v valju batnega stroja od lege bata; teh. indikator za plin priprava za ugotavljanje prisotnosti določenega plina v plinski zmesi
  9.      indikátorski  -a -o prid. () nanašajoč se na indikator: indikatorska vrednost pojava / indikatorski papir z indikatorjem prepojen papir / indikatorski diagram diagram, ki kaže odvisnost tlaka v valju batnega stroja od lege bata
  10.      indúktor  -ja m (ú) elektr. naprava ali del stroja, ki vzbuja magnetno polje za induciranje električne napetosti
  11.      inflatóren  -rna -o prid. (ọ̑) fin. ki povzroča inflacijo: inflatorna emisija denarja
  12.      informátor  -ja m () kdor informira; poročevalec, obveščevalec: informatorji in kritiki so kulturno javnost sproti obveščali o knjižnih novostih; ima dobrega informatorja o tej zadevi; v agenciji je zaposlenih več turističnih informatorjev / dokumentalisti in informatorji / tisk in radio sta pomembna informatorja
  13.      informátorka  -e ž () ženska, ki informira; poročevalka, obveščevalka: prijazna, razgledana informatorka; pren., knjiž. literatura je bila njegova glavna informatorka
  14.      inhalátor  -ja m () med. aparat, ki omogoča inhalacijo: na oddelku imajo premalo inhalatorjev / inhalator s kisikom
  15.      inhibítor  -ja m () kem. snov, ki zmanjša učinkovitost katalizatorjev, fermentov: ti dodatki so inhibitorji, ki preprečujejo korozijo
  16.      iniciátor  -ja m () 1. kdor da, daje pobudo za kaj, vpliva na kaj; pobudnik, začetnik: on je bil prvi in glavni iniciator za ustanovitev društva; iniciator novega stila v oblikovanju pohištva 2. kem. inicialno razstrelivo: iniciatorji so zelo občutljivi za udarce
  17.      injéktor  -ja m (ẹ́) grad. stroj za injiciranje: utrjevati z injektorji ◊ agr. priprava za vbrizgavanje tekočin v zemljo, brizgalnik; strojn. črpalka, ki s hitrim curkom vode ali pare potiska tekočino
  18.      inkretóren  -rna -o prid. (ọ̑) anat., navadno v zvezi inkretorna žleza žleza, ki izloča neposredno v kri ali mezgo; endokrina žleza
  19.      inkubátor  -ja m () 1. med. naprava s stalno toploto in vlago za vzrejo nedonošenih otrok: dvojčka so dali v inkubator 2. agr. naprava za valjenje z umetnim ogrevanjem, valilnik: v inkubatorju izvaljeni piščanci ◊ biol. naprava za gojenje mikrobov in tkivnih kultur
  20.      inkvizítor  -ja m () 1. zgod. član inkvizicije: imenovati koga za inkvizitorja; izpraševal jo je kot kak inkvizitor / veliki inkvizitor vodja španske inkvizicije 2. nav. slabš. izpraševalec, zasliševalec: inkvizitorji so hoteli vse izvedeti od nje
  21.      inkvizítorski  -a -o prid. () nanašajoč se na inkvizitorje ali inkvizicijo: inkvizitorska služba / to so inkvizitorske metode; inkvizitorsko zasliševanje / inkvizitorski pogled strog, preiskujoč inkvizítorsko prisl.: inkvizitorsko izpraševati; biti inkvizitorsko strog s kom
  22.      inovátor  -ja m () 1. kdor kaj (bistveno) izboljša, izpopolni na tehničnem področju: nagrajevanje inovatorjev; inovatorji in iznajditelji 2. nav. ekspr. kdor uvede kaj novega zlasti v umetniško, literarno delo: literarni inovator
  23.      inscenátor  -ja m () 1. gled. kdor se (poklicno) ukvarja s scenografijo; scenograf: inscenator je skušal vzbuditi iluzijo absolutnega prostora; režiser in inscenator 2. nav. slabš. kdor izvede, realizira naprej pripravljen javen dogodek, uprizoritelj: inscenatorji procesa, udara
  24.      inspirátor  -ja m () kdor da inspiracijo, navdihovalec: inspirator umetniškega dela / inspiratorji in organizatorji osvobodilnega gibanja pobudniki
  25.      instrúktor  in inštrúktor -ja m (ú) 1. navadno s prilastkom kdor daje navodila, napotke (za delo, dejavnost): finančni, tehnični instruktor 2. šport. nižje kvalificiran strokovnjak za določeno športno panogo: instruktor letenja, padalstva; instruktor za odbojko ◊ voj. vojaški instruktor oficir strokovnjak za določeno področje v rodu vojske, ki poučuje vojake tuje armade

   176 201 226 251 276 301 326 351 376 401  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA