Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

tor (26-50)



  1.      tórijev  -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na torij: torijeva nahajališča / torijeva emanacija toron
  2.      tórijevec  -vca m (ọ̄) v angleškem okolju član konservativne stranke: zmaga torijevcev
  3.      tórijevski  -a -o (ọ̄) pridevnik od torijevec: torijevski politik
  4.      torílce  -a s () manjšalnica od torilo: s torilcem zajeti vodo iz vedra
  5.      torílnica  -e ž () bot., navadno v zvezi spomladanska torilnica gozdna rastlina z dolgopecljatimi jajčastimi ali srčastimi listi in modrimi cveti v socvetju, Omphalodes verna: spomladanska torilnica in rumena pasja čebulica
  6.      torílo  -a s (í) star. 1. okrogla posoda, navadno lesena: stružiti torila; zajeti vodo iz torila 2. model, posoda: torilo za potico
  7.      toríšče  -a s (í) knjiž., navadno s prilastkom 1. celota pojavov, stvari, na katero se nanaša, je usmerjeno človekovo delovanje, ustvarjalnost; področje: znanje z naravoslovnega torišča; zbornik vsebuje članke z različnih torišč // dejavnost, delo v okviru take celote: raziskovanje in razstavljanje sta dve torišči muzejskega dela / delovno torišče psihologije / z oslabljenim pomenom uspešno se uveljaviti na torišču športa v športu 2. kraj, prostor, kjer se kaj dogaja: lovska družba je določila torišče naslednjega lova ∙ zastar. pričakati sovražnika na torišču bojišču // kraj, prostor sploh: izkopavanja na torišču stare prestolnice
  8.      tórka  -e ž (ọ̑) etn., po ljudskem verovanju bitje, ki kaznuje predico, če prede na večere določenih dni: ponoči pride torka prest
  9.      tórklja 1 -e ž (ọ̑) etn., po ljudskem verovanju bitje, ki kaznuje predico, če prede na večere določenih dni: bajke o vilah, rojenicah in torkljah
  10.      tórklja 2 -e ž (ọ̑) nar. primorsko priprava za stiskanje olja iz oliv: stiskati s torkljo // prostor s tako pripravo: v torklji je živahno
  11.      torkljáti  -ám nedov.) star. opotekajoč se iti, hoditi: za vozom je torkljal star mož
  12.      tôrkov  -a -o prid. (ó) nanašajoč se na torek: torkove popoldneve porabi za nakupe / ocena torkovega koncerta; sklepi torkove seje
  13.      tornádo  -a m () meteor. lijakast viharni vrtinec pod nevihtnim oblakom nad kopnim, navadno s pokončno osjo: tornado je naredil veliko škode
  14.      torníster  -tra m (í) nekdaj torba iz telečje kože ali usnja ter iz platna za na hrbet ali za čez ramo; telečnjak: oprtati si tornister
  15.      tornístra  -e ž () nekdaj torba iz telečje kože ali usnja ter iz platna za na hrbet ali za čez ramo; telečnjak: odpreti, oprtati si tornistro; vojak s tornistro
  16.      tóron  -a m (ọ̑) kem. radioaktivni plin, ki nastane pri razpadanju torija, element Tn: radon in toron
  17.      torpéden  -dna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na torpedo: torpedno orožje / torpedni čoln majhna, hitra vojna ladja, oborožena zlasti s torpedi in topovi; torpedni rušilec rušilec, oborožen s torpedi; torpedno letalo
  18.      torpedíranje  -a s () glagolnik od torpedirati: torpediranje ladje
  19.      torpedírati  -am dov. in nedov. () voj. napasti s torpedom, torpedi: podmornica je torpedirala ladjo // razstreliti s torpedom, torpedi: najti razbitine ladje, ki so jo torpedirali med vojno ● publ. taki ukrepi bodo torpedirali gospodarski sistem uničili, povzročili njegov razpad torpedíran -a -o: torpedirana ladja se potaplja
  20.      torpédo  -a m (ẹ̑) 1. voj. z razstrelivom napolnjen izstrelek z lastnim pogonom, ki se premika do cilja navadno pod vodno gladino: torpedo je zadel ladjo; izstreliti torpedo 2. teh. priprava v pestu zadnjega kolesa, ki omogoča prosti tek kolesa pri mirovanju pedalov, pogon pri potiskanju pedalov naprej in zaviranje pri potiskanju pedalov nazaj: torpedo se je preveč segrel / kolo na torpedo
  21.      torpédovka  -e ž (ẹ̑) voj. vojna ladja, oborožena zlasti s torpedi in topovi: križarke, torpedovke in podmornice
  22.      torpíden  -dna -o prid. () psiht. duševno otopel, nedejaven: bolnik je torpiden / torpidno stanje
  23.      torr  gl. tor enota
  24.      tórta  -e ž (ọ̑) pecivo okrogle oblike, navadno iz več plasti biskvitnega testa, med katerimi je nadev: narediti, okrasiti torto; razrezati torto; kos torte; lopatica za torto / čokoladna, sadna torta / za malico poje dve torti tortni rezinigastr. doboš torta iz tankih plasti biskvitnega testa s karamelno glazuro; linška torta iz linškega testa, namazana z ribezovo marmelado in okrašena z mrežo iz istega testa
  25.      tortelín  -a m () nav. mn., gastr. izdelek iz rezančnega testa obročaste oblike z nadevom, navadno iz sesekljanega mesa: izdelovati torteline / tortelini z omako; juha s tortelini

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA