Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

tor (201-225)



  1.      dormitórij  -a m (ọ́) spalnica v samostanih ali cerkvenih vzgojnih zavodih
  2.      dostoríti  -ím dov., dostóril ( í) star. nadomestiti: kar smo zamudili, bo treba dostoriti
  3.      dotórej  prisl. (ọ̑) star. tako zelo: oslabel je dotorej, da ni mogel vstati
  4.      dramatizátor  -ja m () kdor predela, spremeni prozno ali pesniško delo v dramsko: dramatizator Hlapca Jerneja
  5.      dvanajstórica  -e ž (ọ̑) skupina dvanajstih oseb: od takratne dvanajstorice jih je ostala le še polovica; dvanajstorica vojakov
  6.      dvómotóren  -rna -o prid. (ọ̑-ọ̄) ki ima dva motorja: dvomotorno letalo
  7.      dvómotórnik  -a m (ọ̑-ọ̄) žarg. dvomotorno letalo: na nebu so se pojavili zavezniški dvomotorniki
  8.      éditor  in edítor -ja m (ẹ̑; ) knjiž. izdajatelj: editor Cankarjevih spisov
  9.      ejéktor  -ja m (ẹ́) 1. strojn. črpalka, ki s hitrim curkom vode ali pare odstranjuje tekočino iz okolice: parni, vodni ejektor 2. lov. vzvod, ki odstranjuje tulce iz cevi pri puškah prelomačah
  10.      eksaminátor  -ja m () knjiž. izpraševalec (pri izpitu): določiti eksaminatorje; čutil je nenaklonjenost eksaminatorjev // star. zasliševalec, preiskovalec: po deželi so poslali eksaminatorje
  11.      ekscêrptor  -ja m (ē) knjiž. kdor ekscerpira, izpisovalec: ekscerpiranje za slovar opravlja več ekscerptorjev
  12.      eksekútor  -ja m () kdor opravlja eksekucijo: določili so eksekutorje za streljanje / eksekutor jim je vse zarubil / davčni eksekutor davčni izterjevalec
  13.      eksekútorski  -a -o prid. () nanašajoč se na eksekutorje: eksekutorska četa / eksekutorske metode
  14.      ekshávstor  -ja m (ā) strojn. naprava za odsesavanje prašnega zraka, plinov ali za prenos sipkega materiala: ekshavstor za škodljive pline; ekshavstor za seno, žito; instalacija ekshavstorjev
  15.      eksikátor  -ja m () kem. steklena posoda, ki se da neprodušno zapreti, za sušenje in shranjevanje snovi pri normalni temperaturi: hraniti v eksikatorju
  16.      ekskavátor  -ja m () teh. stroj za kopanje in premeščanje zemeljskega materiala: zajemalka ekskavatorja
  17.      ekspedítor  -ja m () uslužbenec, ki opravlja delo v ekspeditu, odpravnik: razpisati delovno mesto ekspeditorja in skladiščnika; ekspeditor pošte
  18.      ekspedítorica  -e ž () v stari Avstriji uradnica, ki samostojno opravlja službo na pošti: prakticirala je za ekspeditorico
  19.      ekspektorácija  -e ž (á) med. izmetavanje sluzi iz pljuč, sapnika s kašljanjem, izkašljevanje: izpiranje ust po ekspektoraciji
  20.      ekspéktorans  -a m (ẹ̑) farm. zdravilo, ki pospešuje in olajšuje izkašljevanje
  21.      eksperimentátor  -ja m () kdor eksperimentira: eksperimentator ni poskusna oseba; dognanja eksperimentatorjev / iznajdljiv, spreten eksperimentator; režiser eksperimentator
  22.      ekspiratóren  -rna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na ekspiracijo: ekspiratorne motnje ♦ lingv. ekspiratorni glasovi glasovi, tvorjeni z izdihavanjem; ekspiratorni naglas
  23.      eksploatátor  -ja m () kdor eksploatira, izkoriščevalec: eksploatator tuje delovne sile; oblast eksploatatorjev / publ. eksploatatorji motornih vozil uporabniki
  24.      eksploatátorski  -a -o prid. () nanašajoč se na eksploatatorje, izkoriščevalski: eksploatatorski razred / odprava eksploatatorskega sistema
  25.      ekspropriátor  -ja m () kdor ekspropriira, razlaščevalec: država v vlogi ekspropriatorja // soc., po Marxu privatni lastnik proizvajalnih sredstev ali zemlje: ekspropriacija ekspropriatorjev

   76 101 126 151 176 201 226 251 276 301  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA