Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

tor (176-200)


  1.      diréktor 2 -ja m (ẹ̄) žarg., agr. samorodna trta, samorodnica: zasajenega imajo precej direktorja // vino iz grozdja te trte: spila sta liter direktorja ♪
  2.      direktorát  -a m (ȃ) redko direktorski urad ♪
  3.      diréktorica  -e ž (ẹ́) ženska oblika od direktor: direktorica založbe; direktorica gimnazije ravnateljica ♪
  4.      direktórij  -a m (ọ́) skupina ljudi, ki vodi podjetje, zavod ali ustanovo: ustanovo vodi direktorij; član direktorija; sklepi direktorija ◊ rel. koledar z navodili za maševanje in za molitev brevirja; zgod. petčlanski ustavni organ z izvršilno oblastjo v Franciji v letih od 1795 do 1799 ♪
  5.      diréktorjev  -a -o (ẹ́) pridevnik od direktor1: direktorjeva pisarna; direktorjeva tajnica ♪
  6.      diréktorski  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na direktorje: direktorski položaj; direktorsko mesto v podjetju / direktorski posli ♪
  7.      diréktorstvo  -a s (ẹ́) služba direktorja, ravnateljstvo: sprejeti direktorstvo / direktorstvo v tovarni mu je prineslo mnogo poznanstev; odložiti direktorstvo ♪
  8.      diskriminátorski  -a -o prid. (ȃ) ki vsebuje, izraža diskriminacijo: diskriminatorski ukrepi; diskriminatorska politika ♪
  9.      dispenzatórij  -a m (ọ́) zastar. uradni farmacevtski priročnik, ki vsebuje osnovne podatke o zdravilnih surovinah, njihovem predelovanju v zdravila in navodila za kontrolo zdravil; farmakopeja ♪
  10.      distorzíja  -e ž (ȋ) med. natrganje ali pretrganje ovojnice in sklepnih vezi; izvin: distorzija noge v gležnju ♪
  11.      distribútor  -ja m (ȗ) redko distributer: distributorji električne energije ♪
  12.      divinatóričen  -čna -o (ọ́) pridevnik od divinacija: divinatorična sposobnost ♪
  13.      dóktor  -ja m (ọ́) 1. najvišji akademski naslov, ki ga podeli univerza ali znanstvena ustanova: promovirati za doktorja; doktor prava; doktor matematičnih ved; kandidat je dobil naslov doktorja znanosti / častni doktor naslov, podeljen zaradi posebnih zaslug / kot nagovor tovariš doktor; kot pristavek k imenu: doktor [dr.] Ivan Prijatelj; tudi neskl. govoril sem z doktor Zarnikom; neskl.: doktor Korenova; doktor Bleiweisove Novice // kdor ima doktorski naslov: zbrali so se sami doktorji biologije 2. pog. zdravnik: doktor mu je zapisal zdravila; poslali so me po doktorja 3. star. odvetnik, advokat: tako se spozna na pravde, da marsikakega mladega doktorja spravi v zadrego / za jezičnega doktorja študira ♪
  14.      doktoránd  -a m (ā) kdor se pripravlja na doktorat: danes bosta branila disertacijo dva doktoranda ♪
  15.      doktorándka  -e ž (ā) ženska oblika od doktorand ♪
  16.      doktorát  -a m (ȃ) 1. doktorski naslov: za docenta se zahteva doktorat; doseči, imeti, podeliti doktorat znanosti; doktorat iz ekonomskih ved / za zasluge so mu podelili častni doktorat iz medicine 2. delo, izpit za dosego doktorskega naslova: delati, narediti doktorat; pripravlja se na doktorat ♪
  17.      dóktorček  -čka m (ọ́) iron. manjšalnica od doktor: doktorčki vsakovrstnih ved ♪
  18.      dóktorica  -e ž (ọ́) 1. ženska, ki ima doktorski naslov: doktorica filoloških ved 2. pog. zdravnica: bil sem pri doktorici 3. star. zdravnikova žena ♪
  19.      doktorírati  -am dov. in nedov. (ȋ) doseči, pridobiti si doktorski naslov: septembra bo doktorirala; doktoriral je iz kemije; doktoriral je na ljubljanski univerzi ♪
  20.      dóktorjev  -a -o (ọ́) svojilni pridevnik od doktor ♪
  21.      dóktorski  -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na doktorje: a) podelili so mu doktorski naslov; doseči doktorsko čast / kandidat je oproščen doktorskega izpita / doktorska diploma b) v teh hribih je doktorska služba precej naporna / ekspr. ima doktorski podpis težko čitljiv, nerazločen ♪
  22.      dóktorstvo  -a s (ọ́) doktorski naslov, doktorska čast: doseči doktorstvo; s svojim doktorstvom si tam ne bo dosti pomagal ♪
  23.      donátor  -ja m (ȃ) knjiž. kdor daruje, podari kak večji (umetniški) dar, zlasti cerkvi: na oltarni sliki je upodobljen tudi donator / bil je med donatorji nove ustanove darovalci ♪
  24.      donátorica  -e ž (ȃ) knjiž. ženska, ki daruje, podari kak večji (umetniški) dar, zlasti cerkvi ♪
  25.      donátorski  -a -o (ȃ) pridevnik od donator: na cerkveni sliki je opaziti tudi donatorske portrete ♪

   51 76 101 126 151 176 201 226 251 276  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA