Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

tor (1.276-1.300)


  1.      detronizácija  -e ž (á) knjiž. odstranitev, pregon s prestola: njegovo vladanje se je končalo z detronizacijo // ekspr. odvzem vzvišenosti, veljave, moči: detronizacija diktatorjeve osebnosti ♪
  2.      dezangažírati  -am dov. in nedov. (ȋ) publ. odtegniti od aktivnega, dejavnega odnosa do česa: slaba idejno-vsebinska konstrukcija drame je gledalce dezangažirala / senatorji so zahtevali, naj se njihova država vojaško dezangažira ♪
  3.      dezodorírati  -am dov. in nedov. (ȋ) odstraniti neprijeten vonj s kemičnimi sredstvi: dezodorirati prostor ♪
  4.      dezorientíranost  -i ž (ȋ) stanje brez orientiranosti, zlasti idejne: v takratni literarni kritiki je vladala idejna zmeda in dezorientiranost / članek odkriva avtorjevo strokovno dezorientiranost ♪
  5.      dežêla  -e ž, rod. mn. stil. deželá (é) 1. obsežnejše, s kakimi značilnostmi povezano, zaokroženo ozemlje: govorica se je hitro raznesla po deželi; vojske in bolezni so razsajale po deželi; gorata dežela; domača, tuja dežela; daljne, neznane dežele; lepa, pravljična dežela; slovenska, štajerska dežela / deveta dežela v pravljicah daljna; v kateri se človeku zelo dobro godi; dežela pomaranč; ekspr. dežela Prežihovega Voranca Koroška; ekspr. dežela tisočerih jezer Finska; ekspr. dežela vzhajajočega sonca Japonska / jesen prihaja v deželo // publ. organizirana politična skupnost, ki ima na prostorsko omejenem ozemlju suvereno oblast; država: gojiti dobre odnose s sosednjimi deželami; kapitalistična, nerazvita dežela; podjarmljene, zatirane dežele; afriške dežele / dežele v razvoju / Proletarci vseh dežel, združite se! geslo mednarodnega delavskega gibanja 2. v nekaterih državah v sklopu države oblikovana pokrajinska enota s svojo upravo, zastopstvom in pravom: avtonomna dežela / avstrijske dežele 3. področje zunaj večjih mest: prišli so ljudje z dežele in iz mesta; oditi na deželo; na deželi si je okrepil zdravje; živeti na deželi ● iron. nekaj je gnilega v deželi danski v določenem kraju, družbi, organizaciji je veliko nepravilnosti, pokvarjenosti; star. jutrove dežele države Bližnjega vzhoda; ekspr. iti v krtovo deželo umreti; ekspr. obljubljena dežela kjer je izobilje; kjer se izpolnijo želje, pričakovanja; izredno ugoden kraj za koga ali za kako dejavnost ◊ ekon. beg z dežele odseljevanje ljudi v mesta; zgod. habsburške dedne dežele Štajerska, Koroška, Kranjska ♪
  6.      diagnóstičen  -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na diagnozo: delo v diagnostičnem laboratoriju; diagnostični postopek; diagnostična metoda / diagnostične aparature; diagnostično sredstvo / diagnostično cepljenje cepljenje za ugotovitev bolezni, proti kateri se cepi / testi so diagnostično sredstvo za ugotavljanje znanja ♪
  7.      diagnóstika  -e ž (ọ́) med. ugotavljanje in določanje bolezni: opravljati laboratorijsko diagnostiko; rentgenska diagnostika; metode diagnostike // nauk o tem ♪
  8.      diagonála  -e ž (ȃ) 1. geom. črta, ki veže oglišči mnogokotnika, ki nista na isti stranici, ali oglišči telesa, ki nista na isti mejni ploskvi: kockina diagonala; diagonala pravokotnika / hoditi po diagonali iz kota v kot; reflektorji so nameščeni v diagonali / ekspr. brati po diagonali na hitro, ne strnjeno 2. šah. poševna vrsta zaporednih polj iste barve na šahovnici: odpreti, zasesti diagonalo; bela diagonala / velika diagonala ki poteka iz kota v kot ♪
  9.      dialóg  -a m (ọ̑) 1. pogovor, navadno med dvema osebama, dvogovor: imela sta dolg dialog; dialog med njima je bil iskren / za avtorja so značilni zgoščeni dialogi; delo je napisano v obliki dialoga / dramski, filmski dialog 2. izmenjava mnenj med zastopniki različnih stališč z namenom doseči soglasje ali sporazum: sedanja situacija odpira, omogoča dialog; prekiniti, zaostriti dialog z nasprotnikom; dialog med vzhodnim in zahodnim svetom ♪
  10.      diamagnéten  -tna -o prid. (ẹ̑) fiz. v katerem je gostota magnetnega polja manjša, kot bi bila v praznem prostoru: diamagnetna snov ♪
  11.      díaobjektív  -a m (ȋ-ȋ) fot. objektiv za projiciranje diapozitivov na diaprojektorju, včasih tudi na kinoprojektorju ♪
  12.      diaskóp  tudi diaskòp -ópa m (ọ̑; ȍ ọ́) diaprojektor ♪
  13.      diktatúra  -e ž (ȗ) 1. politična ureditev, v kateri ima neomejeno oblast razred ali posameznik, ko že obstajajo demokratične in parlamentarne ureditve: upreti se diktaturi; postaviti, uvesti diktaturo; bojevati se zoper diktaturo; demokracija in diktatura / monarhofašistična, vojaška diktatura // publ. država s tako ureditvijo: republike, kraljevine in diktature 2. ekspr. oblastno, samovoljno ravnanje: ne morem prenašati direktorjeve diktature / režijo pojmuje kot umetniško diktaturo na odru ◊ polit. diktatura proletariata oblika politične oblasti delavskega razreda v prehodnem obdobju od kapitalizma k socializmu; zgod. šestojanuarska diktatura režim kralja Aleksandra po ukinitvi ustave 6. januarja 1929 ♪
  14.      dilatácija  -e ž (á) 1. fiz. večanje razsežnosti telesa, raztezanje: dilatacija železniških tračnic // med. večanje, zvečanje prostornine votlega organa; širjenje, razširjenje: dilatacija srca / dilatacija zenice 2. grad. presledek v gradbenem objektu, ki se naredi zaradi predvidenega raztezanja ali posedanja: dilatacije na betonskih cestah ♪
  15.      dilatírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. fiz. večati svoje razsežnosti, raztezati se: snovi dilatirajo // med. večati svojo prostornino; širiti se, razširjati se: srce dilatira; preh. dilatirati požiralnik 2. grad. delati v gradbenem objektu dilatacijo: dilatirati cesto, zgradbo ♪
  16.      dìm  díma m (ȉ í) plini, pomešani z drobci saj in pepela, ki nastajajo pri zgorevanju: dim se vzdiguje proti nebu; iz peči uhaja dim; vdihavati cigaretni dim; zadušiti se v dimu; bel, črn, siv dim; gost, smrdljiv dim; tovarniški dim; smodnikov, tobakov dim; oblaki dima; odvod dima; proti nebu se je dvignil velik steber dima // ekspr. oblak takega plina: iz dimnikov so se valili gosti dimi; puhal je modre dime predse pri kajenju / pog. hlastno je potegnil nekaj dimov ● ekspr. vse to je dim in pena nepomembna stvar, nič; pog. mogoče bi cigareto? Gotovo ste že dolgo brez dima že dolgo niste kadili; obesiti meso v dim dati ga prekajevat; šolo so požgali in tako so šle v dim tudi šolske knjige so zgorele; ekspr. njegove obljube so prazen dim obljub ne bo izpolnil; preg. ni dima brez ognja ni posledice brez vzroka ◊ meteor. morski dim megla, ki se pojavi nad morsko površino; zgod. dim v pravnih sistemih srednjega veka hiša z ognjiščem kot osnova za davčno obveznost ♪
  17.      dímen  -mna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na dim: dimni kanal; dimna cev, odprtina; dimne naprave / proti nebu se valijo dimni oblaki / filtriranje dimnih plinov / knjiž. hiš ni bilo mogoče razločiti v dimni dalji zamegljeni, motni ◊ agr. dimni generator priprava za pridobivanje dima za prekajevanje mesa; etn. dimna kuhinja kuhinja, v kateri dim ni speljan v dimnik; črna kuhinja; voj. dimna bomba bomba, napolnjena s snovjo, ki po eksploziji z izgorevanjem daje velike količine dima za maskiranje; dimna zavesa ozek in dolg oblak dima ali umetne megle za maskiranje ♪
  18.      dimenzíja  -e ž (ȋ) vsaka od smeri, v katerih telo zavzema prostor, razsežnost: ploskev ima dve dimenziji, dolžino in širino / umetnik si prizadeva ustvariti na platnu iluzijo tretje dimenzije globine, plastičnosti / določiti, izmeriti dimenzije plavalnega bazena; kip zaradi prevelikih dimenzij ni primeren za zaprt prostor velikosti; pren., publ. pisatelj je dal delu potrebne človeške in družbene dimenzije; škandal je zavzel izredne dimenzije ◊ fiz. četrta dimenzija po Einsteinovi teoriji relativnosti čas ♪
  19.      dímljenje  -a s (ȋ) glagolnik od dimiti: dimljenje klobas / dimljenje čebel / vzroki dimljenja pri dizlovih motorjih ♪
  20.      dímnat  -a -o prid. (ȋ) poln dima: dimnat prostor; še kazalcev ni mogel razločiti, tako je bilo dimnato // ki je iz dima: dimnate krogle eksplozij ♪
  21.      dímnica  -e ž (ȋ) 1. prostor za prekajevanje mesa; prekajevalnica: vzeti gnjat iz dimnice; obesiti meso v dimnico 2. nekdaj glavni stanovanjski prostor z odprtim ognjiščem v koroški kmečki hiši: spati v dimnici; prostorna dimnica je bila pozimi prijetno topla ◊ žel. podaljšek kotla pri parni lokomotivi, v katerega vodijo cevi za odvajanje dima iz kurišča ♪
  22.      dimnjáča  -e ž (á) nekdaj glavni stanovanjski prostor z odprtim ognjiščem v koroški kmečki hiši; dimnica ♪
  23.      dinástičen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na dinaste ali dinastijo: njegov dinastični ponos; boji med velikimi fevdalnimi družinami za izoblikovanje dinastičnih teritorijev / s pesmijo je izrazil svoje dinastično čustvovanje ♪
  24.      dioráma  -e ž (ȃ) 1. prostor z živalmi, rastlinami, prikazanimi tako, kot živijo v naravi: ogledati si dioramo; muzejske diorame 2. slika, osvetljena tako, da vzbuja vtis plastičnosti ♪
  25.      diplóma  -e ž (ọ̑) 1. dokument o uspešni dovršitvi šolanja, navadno na višji ali visoki šoli: dobiti diplomo; izdati, preklicati diplomo; univerzitetna diploma; diploma filozofske fakultete; slovesna podelitev diplom / doktorska, mojstrska diploma ∙ žarg. ima diplomo v žepu je uspešno končal šolanje 2. zaključni izpit, navadno na višji ali visoki šoli: delati diplomo; pripravljati se na diplomo / čestitati za diplomo 3. dokument o priznanju za uspeh, o podelitvi kake časti: zmagovalcem so izročili diplome in darila; ta tovarna je prejela na razstavi največ medalj in diplom; sadjarska diploma; diploma častnega meščana ◊ zgod. diploma srednjeveška listina o podelitvi kake pravice, časti, naslova, posesti; oktobrska diploma listina avstrijskega cesarja z dne 20. oktobra 1860 o uvedbi ustavnega življenja v monarhiji ♪

   1.151 1.176 1.201 1.226 1.251 1.276 1.301 1.326 1.351 1.376  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA