Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

topoglavost (1)

1.      topoglávost  -i ž (ā) ekspr. neumnost, omejenost: obupoval je nad sosedovo topoglavostjo / podreja se mu le iz topoglavosti ♪