Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

topoglav (5)

1.      topoglàv  in topogláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ) ekspr. neumen, omejen: res je topoglav, če se je tako odločil / topoglava pravila topoglávo prisl.: topoglavo kaj razlagati ♪
2.      topoglávec  -vca m (ȃ) ekspr. neumen, omejen človek: ni tak topoglavec, kot je videti ♪
3.      topogláviti  -im nedov. (á ȃ) ekspr. neumno, omejeno ravnati, govoriti: kar naprej topoglavi ♪
4.      topoglávka  -e ž (ȃ) ekspr. neumna, omejena ženska: ne poslušaj te topoglavke ♪
5.      topoglávost  -i ž (ā) ekspr. neumnost, omejenost: obupoval je nad sosedovo topoglavostjo / podreja se mu le iz topoglavosti ♪