Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

tom (173-197)



  1.      stómilijónski  -a -o prid. (ọ̑-ọ̑) nanašajoč se na sto milijonov: stomilijonsko prebivalstvo / filmu grozi stomilijonska izguba
  2.      streptomicín  -a m () farm. antibiotik proti tuberkulozi: uporaba streptomicina
  3.      súperavtomátičen  -čna -o prid. (-á) pri katerem je avtomatično delovanje zelo izpopolnjeno: superavtomatičen pralni stroj; superavtomatična ura
  4.      súperavtomátski  -a -o prid. (-) pri katerem je avtomatsko delovanje zelo izpopolnjeno: superavtomatski pralni stroj; superavtomatska ura
  5.      svetomŕzen  -zna -o prid. () knjiž. ki ne ljubi sveta, posvetnega: svetomrzen človek / svetomrzna morala
  6.      šepétoma  prisl. (ẹ̑) knjiž. šepetaje, šepetajoč: šepetoma govoriti
  7.      šestomér  -a m (ẹ̑) lit. šesterostopni daktilski verz s trohejem v zadnji stopici; heksameter: ep v šestomerih
  8.      tabletomán  -a m () kdor je bolezensko nagnjen k pretiranemu uživanju tablet: zaradi jemanja pomirjeval postati tabletoman
  9.      tabletomaníja  -e ž () bolezensko nagnjenje k pretiranemu uživanju tablet: pogosto uživanje pomirjeval vodi v tabletomanijo / omejevati tabletomanijo pretirano uživanje tablet
  10.      taktomér  -a m (ẹ̑) knjiž. metronom: udarci taktomera
  11.      teratóm  -a m (ọ̑) med. prirojeni tumor, navadno v jajčnikih ali modih, iz tkiv, ki jih normalno v teh organih ni: zdravljenje teratoma
  12.      tintomàz  in tintomáz -áza m ( á; ) slabš. 1. pisarniški delavec, pisar: birokratski tintomazi 2. pisatelj, pisec: članki podeželskih tintomazov
  13.      trihotomíja  -e ž () knjiž. delitev, ločevanje na tri dele, vrste: načelo trihotomije / trihotomija dobro, slabo, neopredeljeno ♦ filoz. trihotomija duše po Platonu delitev človeške duševnosti na čutni, čustveni in razumski del
  14.      vazektomíja  -e ž () med. odstranitev semenovoda zaradi sterilizacije
  15.      vŕstoma  prisl. () knjiž. povrsti: ponoči so vrstoma hodili stražit // v vrsti, v vrstah: vrstoma korakati
  16.      vrstomér  -a m (ẹ̑) tisk. priprava za uravnavanje dolžine in spiranje ročno postavljenih vrstic; vrstičnik: naravnati vrstomer na ustrezen format
  17.      zlatomášnik  -a m () rel. duhovnik, ki je dosegel petdeset let mašništva: srečanje zlatomašnikov
  18.      zvŕstoma  prisl. () knjiž. povrsti: zvrstoma klicati imena; zvrstoma se oglašati // v vrsti, v vrstah: stopali so zvrstoma
  19.      žitomérec  -rca m (ẹ̑) nekdaj kdor uradno meri žito: prisega za žitomerce
  20.      á  m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, á ája (ā) prva črka slovenske abecede: beseda se konča na a; mali a; veliki A; nečitljivi aji / kot nadomestilo za ime osebe A je dal B polovico zneska / A bomba atomska bomba // samoglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: dolgi a ● če si rekel a, reci tudi b nadaljuj; povej vse; od a do ž od začetka do konca, vselit. rima aabb zaporedna rima; mat. 2a + 3b á neskl. pril. prvi po vrsti: odstavek A; razdalja od točke A do B; v prvem členu pod točko a / 1. a razred / hotel A kategorije ◊ lingv. a-osnova ajevska osnova; med. krvna skupina A; vitamin A in A vitamin; muz. ton a ton na šesti stopnji C-durove lestvice; A-dur durov tonovski način s tremi višaji; a-mol izhodiščni molov tonovski način; šah. polje a 1 prvo polje v prvi navpični vrsti z leve strani
  21.      abituriènt  -ênta in -énta m ( é, ẹ́) absolvent srednje šole pred zaključnim izpitom ali po njem: abiturienti novomeške gimnazije
  22.      àcíkličen  -čna -o prid. (-í) ki se ne pojavlja v ciklih: aciklični pojavi ♦ kem. aciklične spojine spojine z ogljikovimi atomi, razporejenimi v odprti verigi
  23.      adícija  -e ž (í) mat. seštevanje: adicija ulomkov // knjiž. dodajanje, sestavljanje: ljudska pesem se je spreminjala tudi z vidika adicije ◊ kem. vezanje atomov ali atomskih skupin na molekule nenasičenih spojin
  24.      adírati  -am nedov. in dov. () mat. seštevati: adirati števila ◊ kem. vezati atome ali atomske skupine na molekule nenasičenih spojin
  25.      admirál  -a m () 1. najvišji vojaški čin v mornarici ali nosilec tega čina: admiral Jugoslovanske ljudske armade 2. tip zahodnonemškega osebnega avtomobila znamke Opel: pred hišo se je ustavil opel admiral 3. zool. velik dnevni metulj s pisanimi krili, Pyrameis atalanta

   48 73 98 123 148 173 198 223 248 273  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA