Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
tom (126-150) 
- obŕtoma prisl. (ȓ) knjiž. obrtno, poklicno: obrtoma se ukvarja s hazardno igro ♪
- očetomòr -ôra m (ȍ ó) knjiž. umor (svojega) očeta: odkriti očetomor; obsojen zaradi očetomora ♪
- očetomorílec -lca [u̯c] m (ȋ) morilec (svojega) očeta: očetomorilec je bil obsojen na deset let strogega zapora ♪
- otomán -a m (ȃ) 1. zastar. divan, otomana: spati na otomanu 2. tekst. močna ripsasta tkanina za plašče, kostime, blazinjenje pohištva: kostim iz otomana; neskl. pril.: otoman plašč ♪
- otomána -e ž (ȃ) oblazinjeno ležišče brez stranic, navadno ozko in z dvignjenim zglavjem: ležati, sedeti na otomani ♪
- otománski -a -o prid. (ȃ) knjiž. nanašajoč se na staro Turčijo; turški: otomanski vpadi na slovensko ozemlje / otomansko cesarstvo ♪
- pantomíma -e ž (ȋ) gled. igra, v kateri izražajo igralci čustva in razpoloženje samo s kretnjami, mimiko, navadno ob spremljavi glasbe: igrati, uprizoriti pantomimo / baletna pantomima; pantomima treh klovnov ♪
- pantomímičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na pantomimike ali pantomimo: pantomimični gibi; pantomimične kretnje / pantomimični plesi pantomímično prisl.: pantomimično režirani prizori ∙ pantomimično je nakazal, da se ne strinja z mimiko ♪
- pantomímik -a m (í) gled. igralec, ki izraža čustva in razpoloženje samo s kretnjami, mimiko, navadno ob spremljavi glasbe: nastopa znamenit pantomimik; spada v skupino modernih pantomimikov ♪
- pantomímski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na pantomimo: pantomimski vložek v dramski predstavi / pantomimski igralec ♪
- pítom -a -o prid. (ȋ) zastar. cepljen, gojen: pitoma češnja ♪
- plástoma prisl. (ȃ) zastar. v plasteh, po plasteh: krompir in meso zložiti plastoma v posodo ♪
- pogóstoma prisl. (ọ̑) knjiž. velikokrat, pogosto: soseda je pogostoma hodila k nam v vas; pri nas so to burko igrali sorazmerno pogostoma ♪
- pólavtomát -a [ou̯] m (ọ̑-ȃ) tehnična naprava, stroj, ki opravlja določene, bistvene faze dela brez človekovega sodelovanja: polavtomat za struženje lesa ♪
- pólavtomátičen -čna -o [ou̯] prid. (ọ̑-á) 1. ki ni popolnoma avtomatičen: polavtomatični stroji; polnjenje je polavtomatično 2. ki poteka skoraj brez sodelovanja človekove volje, zavesti: polavtomatično delo ga ni veselilo ♪
- pólavtomátski -a -o [ou̯] prid. (ọ̑-ȃ) 1. ki ni popolnoma avtomatski: polavtomatski pralni stroj; polavtomatsko polnjenje ♦ ptt polavtomatska telefonska centrala centrala, pri kateri telefonist sprejme naročilo osebno, zaželeno zvezo pa vzpostavlja avtomatsko; voj. polavtomatska puška puška, ki se sama polni in prazni, mora pa se sprožiti za vsak strel posebej 2. ki poteka skoraj brez sodelovanja človekove volje, zavesti: njegovi gibi so postajali polavtomatski ♪
- pomótoma prisl. (ọ̑) po pomoti: ime v članku je pomotoma izpadlo; pomotoma ga je nagovoril z gospodom / pomotoma vpisan račun ♪
- pótom predl. (ọ̑) pisar., z rodilnikom z, po: potom pisma obvestiti; potom sodišča izterjati dolg; banke so potom tožbe in rubljenja spravile kmeta na beraško palico; prim. pot m ♪
- pótoma prisl. (ọ̄) star. spotoma, gredoč: potoma se je ustavljal in se pogovarjal z ljudmi ♪
- potómec -mca m (ọ̄) sorodnik v ravni črti naprej: bil je potomec ameriških priseljencev; potomci podedujejo lastnosti staršev; moški, ženski potomec; predniki in potomci / ekspr. to je njun nadobudni potomec sin ♪
- potómka -e ž (ọ̄) ženska oblika od potomec: bila je potomka priseljencev ♪
- potómstvo -a s (ọ̑) sorodstveno razmerje v ravni črti naprej: raziskovati potomstvo kake družine // potomci: prenašati lastnosti na potomstvo; ekspr. ti starši preveč skrbijo za svoje potomstvo otroke ♪
- prepogóstoma prisl. (ọ̑) knjiž. prevečkrat, prepogosto: to se prepogostoma ponavlja ♪
- prostomíseln -a -o [sǝl] prid. (ȋ) zastar. svobodomiseln: člani prostomiselnega društva ♪
- prostomíslec -a [lǝc] m (ȋ) zastar. svobodomislec: nazori prostomislecev ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 226 
