Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
tolažnica (2)
- tolažníca -e ž (í) ženska, ki tolaži: mati je bila edina tolažnica; prijazna tolažnica; tolažnica v nesreči / ekspr. pesem tolažnica ♪
- tolažílka -e [u̯k in lk] ž (ȋ) tolažnica: tolažilka je ni mogla pomiriti / ekspr. čela se je dotaknila roka tolažilka ♪