Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
tokovnica (1) 
- tokóvnica -e ž (ọ̑) fiz. črta, ki kaže smer toka delcev snovi v danem trenutku: tokovnice se premikajo, tečejo vzporedno; glavne tokovnice / električne tokovnice; vodne, zračne tokovnice ♪