Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

tog (351-375)


  1.      píhati  -am nedov., tudi pihájte; tudi pihála (í) 1. nav. 3. os. gibati, premikati se z enega področja na drugo zaradi razlik v zračnem pritisku, temperaturi: zunaj piha; imeli smo sončno vreme, vendar je precej pihalo; pihati v sunkih / zapri vrata, pod noge mi piha čutim hlad, premikanje hladnega zraka okrog nog / veter piha; v obraz ji je pihala topla večerna sapa 2. iztiskati zrak skozi priprta, našobljena usta, navadno z določenim namenom: pihati v ogenj, žerjavico; močno pihati; pihati in puhati / pihati cigaretni dim v zrak; pihati si toplo sapo v premrle roke / pihati skozi nos; ekspr. to je pihal, ko je šel v hrib hitro dihal, sopihal // s pihanjem a) odstranjevati: pihati prah, smeti z mize b) hladiti, ohlajati: pihati vročo juho; pihaj, da se ne opečeš c) lajšati bolečine: pihala mu je krvaveči prstek 3. dajati, oddajati enakomeren tok zraka: kalorifer piha topel zrak 4. s pihanjem izražati navadno strah, občutek ogroženosti: mačka je začela pihati; jezno pihati // ekspr. izražati jezo, nejevoljo, sovražnost: žena že ves dan piha proti njemu / pihati od jeze, togote, zavisti / jezen je, da kar piha zelo je jezen 5. igrati (na) pihalni instrument: godci so začeli pihati in piskati / piha na orglice, redko v trobento 6. obrt., v zvezi pihati steklo s steklarsko pipo oblikovati kroglico steklene mase v steklarski izdelek: že več let piha steklo ● ekspr. vem, od kod veter piha kakšen je skriti namen takega govorjenja, ravnanja; ekspr. vlak je pihal proti goram peljal; ekspr. zdaj piha za nas ugoden veter razmere, okoliščine so za nas ugodne; žarg., avt. voznik je moral pihati opraviti poskus z alkotestom; ekspr. z nastopom novega šefa je začel pihati drug veter razmere so se spremenile; ekspr. ne boš (nam) kaše pihal delal težav v kaki stvari, se vmešaval; pog., ekspr. pihati dekletu na dušo, srce vneto ji prigovarjati, dvoriti; pog., ekspr. dolgo mu je pihal na dušo, pa zaman mu prigovarjal, ga prepričeval; ekspr. po gadje je pihala zelo je bila jezna pihajóč -a -e: močno pihajoč veter píši -te: ekspr. piši me v uho, vulg. v rit izraža veliko omalovaževanje, brezbrižnost; nizko pišite me nekam s svojim tožarjenjem ne maram vas več poslušati; prim. vritmepiši ♪
  2.      píka  -e ž (í) 1. majhno okroglo mesto, ki ima drugačno barvo ali videz kot ostala površina: po koži so se mu naredile rdeče pike; iz letala so bili ljudje videti kot majhne pike / bele pike na dominah; nosi belo ruto z velikimi pikami 2. lingv. grafično znamenje kot sestavina nekaterih črk, številk: narediti, postaviti piko na i; okrajšati besedo s piko; označiti vrstilni števnik s piko / označiti elipso, krajšanje s tremi pikami // ločilo, ki označuje konec pripovednega stavka: na koncu stavka je pozabil narediti piko 3. roževinasta obloga na sprednjem delu jezika pri perutnini, navadno zaradi pomanjkanja vitaminov: odreti kokoši piko // pog., navadno v zvezi pika na jeziku boleče mesto na jeziku v obliki majhne bele lise: dobiti, imeti piko na jeziku 4. nav. mn., pog. točka: tekmec je dobil, ima deset pik več; boriti se za pike / kupovati blago, živila na pike 5. ekspr. zelo majhna količina: tudi pike več ti ne dam / za piko je manjkalo, da ga ni povozil zelo malo // v prislovni rabi, v zvezi do pike izraža najvišjo možno mero, stopnjo: vse do pike je res, kar pravim; do pike je uganil, kako bo stvar potekala / do pike tako je bilo natanko tako; od pike do pike je povedal vse 6. v medmetni rabi, v zvezi z in, pa izraža odločnost, nepopustljivost: delal bo, pa pika; tako bo, kot pravim, in pika ● žarg., šport. delati pike padati pri smučanju; ekspr. imeti piko na koga, jemati koga na piko, imeti koga na piki imeti ga za predmet napadov, obtožb, šal, zanimanja; ekspr. napraviti, narediti, postaviti piko na i z majhnim, a pomembnim dejanjem zadevo končati; ekspr. daj mu malo potice, da si bo piko odrl da mu bo želja po njej vsaj delno izpolnjena; ekspr. mušje pike na steklu mušji iztrebki; ekspr. tepec je, pa pika izraža podkrepitev trditve ◊ kozm. lepotna pika naravno ali umetno temno znamenje na licu ali na bradi; lingv. pika znamenje pod samoglasnikom za označevanje ožine; mat. pika znak za množenje; decimalna pika ki loči enice od desetin; muz. pika znamenje na desni strani note, ki podaljšuje njeno trajanje za polovico; šol. pika enota za določitev ocene; tisk. rastrska pika delček reproducirane slike, ki nastane pri fotografiranju skozi rastrsko mrežo ♪
  3.      plés  -a m (ẹ̑) 1. glagolnik od plesati: godba je igrala za ples; pri plesu plesalec vodi plesalko; med plesom je z nogo udarjal ob tla; petje in ples / v plesu, s plesom izražati svoje razpoloženje / ples burje, oblakov, snežink; divji ples misli / ekspr. vrtoglavi ples cen dviganje 2. zaključeno zaporedje (predpisanih) gibov, premikov, navadno ob določeni glasbi: rad pleše hitre plese; lahek, počasen, živahen ples; ples v ritmu cha-cha-cha; ples v tričetrtinskem taktu / latinskoameriški plesi nastali pod vplivom španske ter črnske glasbene in plesne folklore; ljudski plesi; črnski obredni plesi; orientalski, španski plesi; skupinski ples; plesalka trebušnih plesov / bojni ples 3. skladba, na katero se lahko pleše: zaigrati ples; odlomek plesa / Slovanski plesi A. Dvořaka // (predpisano) ritmično gibanje, premikanje ob izvajanju take skladbe: odplesala je z njim dva plesa; prvi, zaključni ples / prositi koga za ples 4. družabna prireditev, na kateri se pleše: to je prvi ples, ki se ga bo udeležil v življenju; iti na ples / maturantski, medicinski ples; ples v maskah pri katerem nosijo plesalci maske 5. ritmično gibanje, premikanje, s katerim živali posredujejo sovrstnicam določeno sporočilo: čebelji ples; ruševčev ženitovanjski ples; ples kobre, kačjega pastirja ● ekspr. začel se je bojni, krvavi ples bitka, bojevanje; ekspr. leta 1945 se je končal mrtvaški ples vojna ◊ etn. ples z meči pri nekaterih ljudstvih moški ples, pri katerem plesalci delajo figure z meči; kor. družabni ples namenjen predvsem zabavi; izrazni ples; karakterni ples; skupinski ples; med. svetega Vida ples živčna bolezen z nehotenimi sunkovitimi gibi, podobnimi gibom pri plesu; um. mrtvaški ples srednjeveški motiv z okostnjaki in predstavniki različnih stanov, ki ponazarja neizbežnost smrti ♪
  4.      plôšča  -e ž (ó) 1. ploščat, navadno štirioglat predmet: plošča poči, se razbije, zlomi; položiti plošče; postaviti kaj na ploščo; debela, okrogla, tanka plošča; kovinska, lesena, marmorna, steklena plošča / rabi se samostojno ali s prilastkom: balkonska, grobna, mizna plošča; brusilna plošča; fotografska plošča steklena plošča, prevlečena s snovjo, občutljivo za svetlobo; grelna plošča kuhalnika; krovna, nosilna plošča; na pesnikovi hiši so odkrili spominsko ploščo // navadno v zvezi gramofonska plošča okrogla, tanka plošča iz plastične snovi z vrezanimi sledmi mehanskega zapisa zvoka: poslušati plošče; snemati gramofonske plošče / vélika ali longplay plošča s premerom 30 cm; mala plošča s premerom 17 cm 2. betonska stropna konstrukcija, ki leži na nosilnih zidovih, stebrih: delati ploščo / hišo so zgradili do prve plošče ki je nad pritličjem 3. gastr. na večjem krožniku servirane jedi iz mesa, prilog, solat, navadno za več oseb: naročiti ploščo / mala, velika plošča; ribja plošča; plošča Union ● ekspr. dovolj je, obrni ploščo začni govoriti o čem drugem; ledena plošča večja gmota ledu, plavajoča na vodi ◊ arhit. gobasta plošča nad stebri odebeljena betonska konstrukcija v obliki plošče; les. iverne plošče; panelna ali mizarska plošča; vezana plošča; šport. odbojna plošča od katere se odbija žoga v koš; teh. armaturna plošča na kateri so pregledno vgrajeni instrumenti za nadzorovanje delovanja stroja; hitrogrelna plošča; tisk. cinkova plošča za ofsetni tisk; tiskovna plošča; zool. navadna plošča ploščata riba, ki živi v jatah na morskem dnu, Pleuronectes platessa ♪
  5.      pobliskávati  -am nedov. (ȃ) 1. večkrat, v presledkih močno zasvetiti: onkraj reke pobliskavajo luči mesta / avtomobilist mu je pobliskaval z žarometi; brezoseb. na zahodni strani neba (se) je pobliskavalo 2. ekspr. odbijati iskrečo se svetlobo: bajoneti, okna pobliskavajo v soncu / oči mu jezno pobliskavajo / pobliskavati z očmi; pren. v teh verzih pobliskava modrost // prikazovati, gibati se v iskreči se svetlobi: beli zobje se ji pobliskavajo izza rdečih ustnic / iz njenih oči pobliskava šaljivost ● pog. reporterji pobliskavajo z aparati fotografirajo z uporabo bliskovne luči; ekspr. v spominu so se mu pobliskavale osebe iz letovišča se jih je večkrat, za krajši čas spomnil ♪
  6.      počečkáti  -ám [čǝč] dov. (á ȃ) s čečkanjem poškodovati: počečkati knjigo, zvezek; počečkati stene / ekspr. počečkal je že dva lista popisal počečkán -a -o: s čudnimi kljukami počečkan list papirja; počečkana in umazana fotografija ♪
  7.      podátkarstvo  -a s (ȃ) knjiž. naštevanje, popisovanje dejstev brez sintetičnega vrednotenja; faktografija: za pozitivistično metodo značilno podatkarstvo ♪
  8.      podivjánec  -nca m (á) kdor v dejanju kaže jezo, togoto: zavarovati koga pred podivjancem ♪
  9.      podivjáti  -ám dov. (á ȃ) 1. začeti živeti svobodno v naravi: pes mu je ušel in podivjal / kulturne rastline lahko podivjajo 2. postati nekultiviran, neciviliziran: zaradi življenja v samoti je popolnoma podivjal // postati neobdelan, nenegovan: ni zmogel dela in vinograd mu je podivjal; vrt hitro podivja // ekspr. začeti bujno, nepravilno rasti, se razvijati: trte ni obrezal, zato je podivjala / živa meja je podivjala / nekatere vrtnice preveč podivjajo, če niso dovolj obrezane se preveč bujno razrastejo; pren. gospodarstvo je po vojni podivjalo 3. začeti divje, razposajeno tekati sem ter tja: otroci so ob pogledu na žogo podivjali; ko je psa izpustil z vrvice, je podivjal; splašena žival je podivjala // ekspr. začeti se zelo hitro premikati: avtomobil je na ravni cesti podivjal 4. priti v stanje, ko se ne obvladujejo negativne lastnosti: namesto da bi se poboljšal, je še bolj podivjal; med vojno so nekateri ljudje popolnoma podivjali / slaba družba ga je podivjala // začeti v dejanju kazati svojo jezo, togoto: ni se mogel več premagovati in je podivjal; pri kartah je naravnost podivjal / podivjati od jeze // postati neukrotljiv, nediscipliniran: otroci so med počitnicami podivjali; pes mu je v naravi podivjal / letalo je zaradi nevihte podivjalo podivján -a -o: ukrotiti podivjanega konja; podivjani vojaki; zaraščen, podivjan vrt; raste kot kulturna rastlina ali pa podivjana ♪
  10.      poezíja  -e ž (ȋ) 1. lit. literarno ustvarjanje, katerega izrazna oblika je pesem, pesništvo: gojiti poezijo; zgodovina poezije; poezija in proza // pesniška dela, pesmi: za poezijo značilni izrazi; pripraviti izbor poezije sodobnih pesnikov / avantgardna, ljubezenska poezija; izvirna in prevodna poezija / poezija med obema vojnama / ponatis Prešernovih Poezij 2. knjiž., nav. ekspr. čustvenost, lepota: v tem delu je veliko poezije; šepetal ji je besede, polne poezije / poezija zimske pokrajine ● ekspr. poslušati njen glas je prava poezija je zelo prijetno; je užitek; ekspr. on je čisto brez poezije resen, zadržan, tog; publ. pesnik je vstopil v poezijo v času med obema vojnama začel pesniti, se uveljavil kot pesnik ♪
  11.      pogodíti  -ím dov., pogódil (ȋ í) 1. narediti, da kak predmet prileti na določeno mesto, v določeno stvar; zadeti: nameril je kamen v fanta in ga pogodil; pogoditi srno; krogla ga je pogodila naravnost v srce; pren., ekspr. s hudo besedo ga je pogodil 2. navadno s prislovnim določilom izraziti, prikazati kaj táko, kot je v resnici: fotograf ga ni dobro pogodil; poteze obraza je dobro pogodil // narediti, opraviti kaj ustrezno zahtevam, pričakovanju: kostumograf je kostume imenitno pogodil; svojo vlogo je igralec odlično pogodil 3. knjiž. uganiti, predvideti: pogodil je njegove misli; pogodili so njihov skriti namen / pogoditi uganko rešiti 4. knjiž. ugotoviti, dognati, spoznati: dolgo časa niso pogodili njene bolezni; pogoditi napako, resnico; končno so pogodili, kdo je zakrivil nesrečo / pogoditi pravo pot najti // dojeti, razumeti: pogoditi bistvo problema; šele zdaj je pogodil smisel njegovih besed 5. star. izmisliti si, spomniti se: veliko smešnega je pogodil stari berač // narediti, ukreniti: najbolje bo pogodil, če jim gre s poti; prav, slabo pogoditi kaj ● zastar. vsem ni mogoče pogoditi ustreči, ugoditi; star. čudno, da ga še dozdaj niso pogodili razkrili, odkrili; pog., ekspr. ti jo zmeraj pogodiš pravilno poveš, narediš; ekspr. pogoditi dve muhi na en mah z enim dejanjem hkrati opraviti dve stvari; zastar. vročina bo pogodila sadje dozorila; ekspr. dobro je pogodil odgovor pravilno odgovoril; star. dolgo je iskal stanovanje, pa ga ni mogel pogoditi dobiti; ekspr. pogoditi žebelj na glavo opozoriti na bistvo, priti do bistva stvari; ekspr. pogodil si v črno pravilno si nakazal problem, povedal si bistvo stvari pogodíti se zastar. posrečiti se: vesel je bil, da se mu je stvar tako pogodila pogodèn tudi pogojèn -êna -o: dobro pogoden značaj; pogoden je bil v rame ♪
  12.      polníti  in pólniti -im [u̯n] nedov. (ȋ ọ́) 1. dajati v kaj v tolikšni meri, da postaja polno: polniti blazine s perjem, volno; polniti jeklenke s plinom; ekspr. pridno je polnil kozarce nalival / voda je vedno bolj polnila kotanjo; spustili so zapornice in ribnik se je začel polniti / polniti cement v vreče dajati; polniti vino v steklenice natakati // delati, da prihaja kaj kam: polniti ladjo s tovorom / polniti puško, top nabijati // gastr. delati, pripravljati jed z nadevom; nadevati: polniti paprike / polniti klobase z rižem in drobovino 2. povzročati, da postaja kak kraj, prostor poln, zaseden: gledalci so začeli polniti dvorano; trg se je začel polniti / ta film že dolgo polni naše kinematografe 3. nav. ekspr. biti, obstajati kje v veliki meri, z veliko intenzivnostjo: sobo je polnil dim cigaret; klici na pomoč so polnili večerni zrak / vrišč ji je polnil glavo, ušesa // z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa osebek: dvorano je polnila tišina / dušo mu je polnila žalost / strast ga je polnila z nestrpnostjo ga je delala nestrpnega; pogled na prizor ga je polnil z gnusom ga je navdajal 4. ekspr., redko dajati čemu vsebino, smisel: delo mu polni življenje / otroku polnijo dneve zelo preproste stvari mu jih bogatijo, delajo kratkočasne ● ekspr. ta igralka polni blagajne kinematografov zaradi njene priljubljenosti kinematografska podjetja dobro zaslužijo; ekspr. s čudnimi teorijami jim polnijo glave, ušesa čudne teorije jim pripovedujejo, vsiljujejo; ekspr. urednik je skoraj sam polnil list pisal, pripravljal članke za list; ekspr. polniti sode brez dna opravljati nekoristno delo; opravljati delo, ki ni nikoli končano; ekspr. take slike so nekdaj polnile sprejemnice bogatih meščanov so pogosto ali v večjem številu visele v sprejemnicah; ekspr. ta novica že nekaj dni polni stolpce, strani časopisov veliko pišejo o njej; ekspr. ta izdelek polni trgovcem žepe jim prinaša velik zaslužek; žarg., fin. tekoči račun se polni na tekočem računu se zbira vedno več denarja; ekspr. čemu bi si polnil glavo s podatki bi si jih prizadeval zapomniti ◊ elektr. polniti akumulator delati, da pride v akumulator toliko električne energije, kolikor jo lahko sprejme; metal. polniti plavž dajati vložek v plavž; polniti vrtine vlagati vanje naboje ali razstrelilno mešanico; tekst. polniti tkanino delati jo navidezno gostejšo polnèč -éča -e: mimo je pripeljal tovornjak, polneč ulico z ropotom pólnjen -a -o: rezervoar bo stalno polnjen ♪
  13.      polstén  -a -o [u̯s tudi ls] prid. (ẹ̑) nanašajoč se na polst: polstene copate; polsteno pokrivalo ♦ bot. polsteni list list, pokrit s kratkimi, gostimi, togimi dlakami; teh. polsteno pero svinčnik s stenjem, polnjen s posebnim barvilom polsténo prisl.: polsteno dlakav, kosmat ♪
  14.      pománjšati  -am dov. (ȃ) 1. narediti, povzročiti, da je kaj videti manjše: razpršilna leča predmet pomanjša; hotel se je pomanjšati, zato je sklonil glavo in upognil hrbet // narediti kaj enakega, vendar manjših razsežnosti: pomanjšati načrt hiše; pomanjšati sliko 2. star. zmanjšati: pomanjšati hitrost pománjšan -a -o: pomanjšana fotografija; prikazati objekte v pomanjšanem merilu ♪
  15.      pomanjševánje  -a s (ȃ) glagolnik od pomanjševati: pomanjševanje fotografij ♪
  16.      pomanjševáti  -újem nedov. (á ȗ) delati, povzročati, da je kaj videti manjše: te črte ploskev navidezno pomanjšujejo / on rad težave pomanjšuje // delati kaj enakega, vendar manjših razsežnosti: pomanjševati fotografije ♪
  17.      ponazárjati  -am nedov. (á) delati, da kaj zaradi svoje nazornosti pripomore k boljšemu razumevanju obravnavanega: z risbami ponazarjati dogodke okrog sebe; večji del filma ponazarja spomine na njegovo mladost / ples ponazarja gibanje medvedov; prihod deklet ponazarja skladatelj s kolom / fotografije ponazarjajo znane igralce prikazujejo ♪
  18.      ponazorítev  -tve ž (ȋ) 1. kar zaradi svoje nazornosti pripomore k boljšemu razumevanju obravnavanega: kartografska ponazoritev zemeljske površine; poročilu je dodana tudi grafična ponazoritev rasti proizvodnje 2. glagolnik od ponazoriti: ponazoritev besedila s slikami / v ponazoritev, za ponazoritev navajam nekaj številk ♪
  19.      portréten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na portret: portretne značilnosti / portretna podobnost / portretni slikar / portretna fotografija ♪
  20.      posében  -bna -o prid. (ẹ̑) 1. ki se po kaki lastnosti, značilnosti razlikuje od drugih: to so posebni sadeži; mladiče hranijo s posebno krmo; listi so prepojeni s posebno snovjo; v prodaji so posebne znamke / roža posebnega vonja; posebna oblika česa / poseben odtenek te teorije; prihajam k vam s posebno prošnjo, željo // ki ima lastnosti, značilnosti, po katerih se razlikuje od drugih ljudi: težko je razumeti tako poseben značaj; spoznati je hotel tudi njegove posebne lastnosti / ima posebno držo, hojo / on je zelo poseben človek / posebnih znamenj nima 2. ki se glede na svojo vrsto pojavlja a) drugače: obravnavati tudi posebne primere; to je posebna problematika / posebne okoliščine, razmere / posebno stanje domišljije / posebna raba besede nenavadna, neobičajna b) razmeroma redko: uporabiti poseben izraz namesto splošnega; označil jih je s posebnimi imeni / obleka za posebne priložnosti 3. ki je samo za določen namen: odprli so poseben kinematograf; v ta namen so ustanovili poseben sklad; poslali so mu posebnega sla; vprašanje rešuje posebna komisija; posebna soba za goste / za mleko ima poseben lonec / posebni dopisnik dopisnik, poslan kam z določeno nalogo in za določen čas; imenovan je za posebnega svetovalca predsednika; prispel je posebni vlak 4. ki ni sestavni del česa drugega: poseben dodatek k plači; predavanja bodo izšla v posebni knjigi; skleniti posebno pogodbo; za gradnjo mora imeti posebno dovoljenje / uvedli so posebno štetje / posebna zgodovina / to je njihova posebna pravica / posebni mir mir, ki ga sklene vojskujoča se država ne glede na zaveznike; posebna izdaja časopisa // ki se glede na odnos koga razlikuje od drugih svoje vrste: pri tem ima on posebne interese; prišli so s posebnim namenom; za to ima svoje posebne vzroke / publ. v naši literaturi zavzema ta pisatelj posebno mesto / publ. raziskave s posebnim ozirom na praktično uporabnost 5. nav. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: ima poseben dar za petje; do glasbe ima posebno strast / dajati čemu poseben poudarek; užival je poseben ugled; izkazati komu posebno čast; posvetiti posebno pozornost, skrb čemu; posebno priznanje, zaupanje / predstava je bila zanj posebno doživetje veliko, lepo 6. v nikalnih stavkih izraža omejevanje: tam posebne izbire ni bilo / ni ravno poseben lovec, pevec / z vremenom nismo imeli posebne sreče vreme ni bilo ugodno, lepo // poudarja zanikanje: za delo nima posebne volje; sin mu ni delal posebnega veselja ◊ gastr. posebna salama salama manjšega premera s podobnim nadevom kot hrenovka; jur. splošni in posebni del zakona; mat. posebno število število, ki se piše s številko; zal. posebni odtis posebej vezan sestavek, ki izide v knjigi, reviji posébno 1. prislov od poseben: znala je tako posebno pogledati; te rože dišijo prav posebno / svojega razpoloženja ni posebno skrival; zanjo ni posebno vnet ni vnet 2. izraža visoko stopnjo, mero a) dejanja, stanja sploh: hribe posebno ljubi; dežele, ki jih je vojna posebno prizadela; posebno pameten mož; posebno pisane so rože in metulji; ta praznik obhajajo posebno slovesno / pečenka mu gre posebno v slast b) dejanja, stanja glede na njegovo določilo: posebno njemu je bil zelo blizu; tu je zelo vroče, posebno poleti; veliko je naredil posebno na kulturnem področju; bogat posebno z rudami; posebno z očetom sta velika prijatelja; sam.: kaj mi imaš posebnega povedati; hoče biti nekaj posebnega; to ni nič posebnega; splošno, posebno in posamezno ♪
  21.      poslíkati  -am dov. (ȋ) 1. izdelati, narediti slike: katedralo je poslikal znan slikar; poslikati steklo, strop; steno je poslikal z lovskimi prizori / ekspr. veke je zeleno poslikala pobarvala 2. pokriti (stene) z barvo, vzorcem: soboslikar je poslikal sobo 3. pog. fotografirati: otroka so poslikali z vseh strani; poslikal je vse, kar se mu je zdelo zanimivo / ves film je že poslikal posnel, porabil poslíkan -a -o: poslikana panjska končnica ∙ ekspr. poslikana ženska našminkana, naličena ♪
  22.      posnémati  -am nedov. (ẹ̑) 1. odstranjevati kaj s površine česa, zlasti tekočine: posnemati maščobo, pene z juhe; z žlico posnemati smetano / posnemati kislo mleko // z drsajočim dotikom, gibom odstranjevati: kamenje ji je posnemalo kožo na podplatih // odstranjevati sploh: posnemati plast barve s stene; z obličem posnemati robove 2. ravnati, govoriti tako, kot ravna, govori kdo drug: posnemati govorjenje, kretnje drugih; otrok rad posnema starejše; v oblačenju posnema odrasle; nekritično so ga posnemali / posnemati živalske glasove / posnemati dober zgled // prevzemati način umetniškega ustvarjanja: v dramatiki posnema Cankarja; posnemati ljudske pesmi / ta umetnostna smer posnema staro grško umetnost 3. delati kaj čemu (dragocenejšemu) tako podobno, da vzbuja vtis pravega: slikar posnema marmor / to blago posnema irhovino 4. knjiž., v zvezi z iz spoznavati, ugotavljati: iz njenih besed je posnemal, da ga ne mara; iz tega bi lahko posnemali, da dobro živi / iz pogovora posnemamo naslednje odgovore povzemamo 5. prenašati a) s fotografskim aparatom na filmski trak ali fotografsko ploščo; fotografirati: posnemati motive iz narave / posnemati na filmski trak b) s filmsko kamero na filmski trak; snemati: ta prizor so dolgo posnemali 6. rad. zapisovati zvok ali sliko na magnetni trak, ploščo: posnemati koncerte, opere ◊ agr. posnemati mleko po posebnem postopku odvzemati mu maščobo; obrt. posnemati kroj prenašati ga s krojne pole na prozoren papir ali neposredno na tkanino posnemáje: govoril je, posnemaje znanega igralca; sok prekuhavamo, posnemaje pene posnemajóč -a -e: posnemajoč njeno vedenje, je vse zabaval ♪
  23.      posnétek  -tka m (ẹ̑) 1. z rodilnikom kar je narejeno čemu (dragocenejšemu) tako podobno, da vzbuja vtis pravega: to je le posnetek marmorja; ima posnetek starega kovanca; dober posnetek krzna, usnja / ekspr. sin je veren posnetek svojega očeta 2. kar nastane pri prenosu s filmsko kamero, fotografskim aparatom na filmski trak ali fotografsko ploščo: narediti posnetek; format posnetka / posnetki iz zraka // fotografija, slika: razstaviti najboljše posnetke; pokrajinski posnetki; skupinski posnetki; umetniški posnetki / barvni, črno-beli posnetek / fotografski posnetek rokopisa // film. del prizora, posnet v času, ko se kamera sproži, do takrat, ko se ustavi: lepiti, montirati, rezati posnetke; dolžina posnetkov / dolgi, statični posnetki / notranji, zunanji posnetki narejeni v ateljeju, zunaj ateljeja / bližnji posnetek ki pokaže igralca od glave do pasu 3. rad. zvok ali slika, zapisana na magnetni trak, ploščo: gledati, poslušati, predvajati posnetek; posnetki opere, simfonije / slikovni, zvočni posnetek; tonski posnetek radijske igre / posnetek na magnetoskopskem traku / radijski, televizijski posnetek ◊ fot. bližinski posnetek od blizu; daljinski posnetek napravljen s teleobjektivom; neostri posnetek pri katerem posneti predmet, pojav ni jasno, razločno viden; ostri posnetek pri katerem je posneti predmet, pojav jasno, razločno viden; premaknjeni posnetek nastal zaradi premaknitve kamere med snemanjem; protisvetlobni posnetek pri katerem pada svetloba naravnost proti smeri snemanja; med. rentgenski posnetek; obrt. narediti posnetek pri krojenju odrezati odvečno blago na ramah, v pasu ♪
  24.      posnéti  -snámem dov., posnêmi posnemíte; posnél; nam. posnét in posnèt (ẹ́ á) 1. odstraniti kaj s površine česa, zlasti tekočine: posneti maščobo, pene z juhe; posneti smetano z mleka / posneti mleko // z drsajočim dotikom, gibom odstraniti: žleb je posnel seno z voza; posneti si kožo pri padcu // odstraniti sploh: posneti plast ometa z zidu; posneti rob z obličem / z robcem ji je posnel pot s čela obrisal; ekspr.: reka je posnela del brega odnesla, odplavila; burja mu je posnela streho odnesla, odpihala / vrata se težko odpirajo, treba jih bo posneti pooblati 2. narediti, reči tako, kot naredi, reče kdo drug: tako čudno je govoril, da ga ni bilo mogoče posneti; posneti kaj po kom / posneti dober zgled // prevzeti način umetniškega ustvarjanja: v svoji pesmi je posnel Ketteja; posneti našo ljudsko pesem; barvne tone je posnel po impresionistih 3. narediti kaj čemu (dragocenejšemu) tako podobno, da vzbuja vtis pravega: slikar je posnel marmor / posneti krzno, usnje / odlično je posnel očetov podpis ponaredil 4. knjiž., v zvezi z iz spoznati, ugotoviti: iz njenih besed je posnel, da ne živi slabo; iz njihovega pogovora je posnel, kaj ga čaka 5. prenesti a) s fotografskim aparatom na filmski trak ali fotografsko ploščo; fotografirati: posneti pokrajinski motiv / posneti na barvni filmski trak b) s filmsko kamero na filmski trak: ta prizor so morali večkrat posneti; posneti film po noveli, romanu; zadnji del filma so posneli v naravi / posneti s kamero 6. rad. zapisati zvok ali sliko na magnetni trak, ploščo: posneti glasove, glasbo; posneti popevko, simfonijo / posneti nastop folklorne skupine / nogometno tekmo so posneli na magnetoskopski trak / ta pevka je posnela že precej plošč ● ekspr. hoteli so mu posneti ves dohodek vzeti, pobrati; ekspr. malo je manjkalo, da mu niso posneli glave da ga niso ubili, usmrtili; zastar. posnel si je lase s čela pogladil; ekspr. pri tem je hotel vso smetano sam posneti imeti vso korist, vse ugodnosti; zastar. z očmi je posnel okoli sebe pogledal ◊ agr. posneti mleko po posebnem postopku odvzeti mu maščobo; fot. posneti na diafilm; obrt. posneti kroj prenesti kroj s krojne pole na prozoren papir ali neposredno na tkanino posnét -a -o: privzeti in posneti običaji; posneti robovi na pohištvu; film je bil posnet pred dvema letoma; na magnetofonski trak posneta radijska igra; maslo iz posnete smetane; pesnitev je posneta po znani predlogi; posneto mleko; mojstrsko posnet prizor ∙ žarg., friz. posneti lasje postriženi tako, da je na vratu tanjša plast las kot na temenu ♪
  25.      povečeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. delati večje, obsežnejše: prostor je mogoče povečevati in zmanjševati s premakljivimi stenami // delati kaj enakega, vendar večjih razsežnosti: povečevati fotografije 2. delati, da doseže kaj višjo stopnjo a) glede na količino: povečevati izvoz; proizvodnja se je le neznatno povečevala / število članov se povečuje b) glede na možni razpon: povečevati kvaliteto, vstopnino c) glede na intenzivnost: s svojim ravnanjem je povečeval njihov odpor ♪

   226 251 276 301 326 351 376 401 426 451  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA