Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

tli (857-881)


  1.      kál  -í [kal in kau̯] ž (ȃ) 1. mlada, iz kalčka razvijajoča se rastlinica: kali so se posušile; seme poganja, žene kal; zelene kali / v fižolih se lepo vidijo kali kalčki; pren. slovstvo ni moglo pognati kali, ker ga je dušila cenzura 2. ekspr., navadno z rodilnikom prvi pojav tega, kar se začenja razvijati ali ima možnosti za razvoj: kal ljubezni, razdora; kali zla / z oslabljenim pomenom nositi v sebi kal smrti 3. nav. mn. mikroorganizem, ki povzroča kako bolezen; klica: uničiti kali; škodljive kali / bolezenske kali ● ekspr. kaj v kali zadušiti, zatreti preprečiti, onemogočiti, da se kaj razvije, takoj ko se prvič pojavi; popolnoma uničiti ◊ metal. kristalizacijska kal majhen, trden delec v talini, okrog katerega se začne strjevati kovina ali zlitina ♪
  2.      kála  -e ž (ȃ) vrtn. na vlažnih tleh rastoča rastlina s socvetjem, ki ga obdaja velik bel tulec: gojiti kale ♪
  3.      kalcedónijski  -a -o prid. (ọ́) bot., v zvezi kalcedonijska lučca dlakava vrtna rastlina z rdečimi cveti, Lychnis chalcedonica ♪
  4.      kálček  -čka [tudi u̯č] m (ȃ) bot. iz oplojene jajčne celice nastajajoča rastlinica do kalitve: kalček je še skrit v semenu; riževi, žitni kalčki; razvoj kalčkov ♪
  5.      kalíca  -e ž (í) 1. star. mlada, iz kalčka razvijajoča se rastlinica; kal: kalice so ovenele / krompirjeve kalice cime 2. bot. klični list: kalček z eno kalico ♪
  6.      kalìč  -íča m (ȉ í) redko mlada, iz kalčka razvijajoča se rastlinica; kal: nežni, zeleni kaliči / krompir odganja kaliče cime ♪
  7.      kálij  -a m (á) kem. mehka, na zraku in v vodi neobstojna lahka kovina, element K: uporaba gnojil, ki vsebujejo kalij; kopičenje kalija v rastlinah ♪
  8.      kálus  -a m (ȃ) med. tkivo, ki se razvije na zlomljenem delu kosti: vezivni kalus // agr. rastlinsko tkivo, ki se razvije na ranjeni ploskvi stebla ali veje ♪
  9.      kalúžnica  -e ž (ȗ) 1. ob vodah rastoča rastlina z zlato rumenimi cveti: ob jarku je bilo polno kalužnic in spominčic 2. zool., navadno v zvezi živorodna kalužnica v stoječih vodah živeči polž, katerega samica koti žive mladiče, Viviparus viviparus ♪
  10.      kamílica  -e ž (ȋ) nav. mn. grmičasta zdravilna rastlina z drobnimi listi in belimi cveti: na sončnih grobljah je polno kamilic / nabirati, sušiti kamilice cvete kamilice // posušeni cveti te rastline: skuhati čaj iz kamilic // čaj iz teh cvetov: dajati otroku kamilice; izpirati oči s kamilicami ◊ bot. pasja kamilica rastlina z belimi ali rumenimi cveti v koških, Anthemis ♪
  11.      kamnína  in kamenína -e ž (ȋ) trdni sestavni del zemeljske skorje: proučevati kamnino; določevati rudnine v kamnini; krhka, zelo trda kamnina; različne plasti kamnine; izračunati starost kamnine; razpoke v kamnini / apnena, dolomitska kamnina; vulkanska kamnina ♦ geol. eruptivna kamnina; inkrustirana kamnina; magmatska kamnina nastala iz magme; petr. kavernozna kamnina ki ima veliko votlin; metamorfna kamnina; prim. kamenina ♪
  12.      kamnokràs  in kamnokrás tudi kamenokràs in kamenokrás -ása m (ȁ á; ȃ) bot. nizka gorska rastlina z drobnimi vijoličastimi cveti, Petrocallis: goste blazinice kamnokrasa ♪
  13.      kamnokréč  tudi kamenokréč -a m (ẹ̑) bot. blazinasta ali rušnata gorska rastlina s posameznimi ali v latasto socvetje združenimi cveti, Saxifraga: nasršeni, skorjasti kamnokreč ♪
  14.      kána  -e ž (ā) bot. visoka okrasna rastlina z velikimi listi in raznobarvnimi cveti v socvetjih, Canna generalis ♪
  15.      kanón  -a m (ọ̑) 1. pog. top: streljajo s kanoni; grmenje kanonov; natreskan, pijan kot kanon 2. nav. mn., nekdaj škornji z visokimi, trdimi golenicami, zlasti kot obuvalo duhovnikov: svetli kanoni ♪
  16.      kápar  -ja m (ȃ) majhna zajedavska žuželka, ki sesa rastlinske sokove: na drevju se je pojavil kapar / ličinka kaparja / škropiti proti kaparju ♦ zool. ameriški kapar; češpljev, smrekov kapar ♪
  17.      kapucínka  -e ž (ȋ) okrasna rastlina s poleglim ali vzpenjajočim se steblom in navadno z rumenimi ali oranžnimi cveti: posaditi kapucinke; močno dišeče kapucinke ◊ zool. kapucinke opice, ki imajo oprijemalni rep in roke brez palca, Cebidae ♪
  18.      kápus  -a m (ȃ) 1. redko zelje: gojiti kapus 2. bot. (divja) rastlina, ki se goji v zvrsteh: zelje, koleraba, cvetača ipd., Brassica oleracea: veliki modrikasti listi kapusa / divji kapus ♦ vrtn. brstnati kapus brstični ohrovt; kodrasti kapus listnati ohrovt ♪
  19.      kápusnica  -e ž (ȃ) agr. kulturna rastlina, ki se goji zaradi listov ali omesenelega socvetja, stebla: saditi kapusnice; pomen kapusnic za zimsko prehrano; zelje, cvetača in druge kapusnice ♪
  20.      karbón  -a m (ọ̑) 1. geol. obdobje mlajšega paleozoika, v katerem so se pojavili prvi iglavci in plazilci: bujno rastlinstvo v karbonu 2. pog. karbon papir: vstaviti med liste karbon; neskl. pril.: karbon papir papir za kopiranje, prevlečen s črno snovjo ♪
  21.      karbonizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) redko spreminjati v oglje; ogleniti: karbonizirati les / v kopi les karbonizira se spreminja v oglje ♦ tekst. karbonizirati volno povzročati razpad rastlinskih primesi v volni z močnimi kislinami, visoko temperaturo karbonizírati se geol. spreminjati se v premog, šoto; zoglenevati: rastline so se karbonizirale ♪
  22.      kardamóm  in kardamón -a m (ọ̑; ọ̑) bot. tropska rastlina z zelenkasto belimi cveti, katere plodovi se uporabljajo kot začimba, Elettaria cardamomum: gojiti kardamom // gastr. posušeni plodovi te rastline: kardamom in cimet ♪
  23.      karfijóla  -e ž (ọ̑) kulturna rastlina z omesenelim socvetjem; cvetača: gojiti karfijolo ♪
  24.      karotín  -a m (ȋ) bot. rdeče ali oranžno barvilo, ki je zlasti v cvetih in plodovih nekaterih rastlin ♪
  25.      kartón  -a m (ọ̑) 1. papirni izdelek iz več plasti z enako ali različno mešanico vlaken, navadno tanjši in kvalitetnejši od lepenke: izdelovati karton; škatlica iz kartona / embalažni karton; karton za mape, razglednice 2. kos trdega papirja, navadno z rubrikami, s podatki za evidenco: izločiti karton iz kartoteke; vložiti karton / garancijski karton; karton tehničnega pregleda vozila 3. žarg. papirnata škatla: zlagati prazne kartone na kup / knjigo prodajajo v ličnem zaščitnem kartonu / prinesel je karton grozdja ◊ papir. dupleks karton iz dveh ali več plasti, od katerih je ena iz boljše snovi; dvoplastni karton iz dveh plasti, ki sta obe iz enake snovi; dvoplastni valoviti karton iz ene ravne in ene valovite plasti, ki sta zlepljeni v suhem stanju; fascikel karton; um. karton risba v originalni velikosti kot osnova zlasti za izdelavo freske, večje slike ♪

   732 757 782 807 832 857 882 907 932 957  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA