Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

tli (757-781)


  1.      iskrív  -a -o prid. (ȋ í) 1. ki se iskri, svetlika: iskrivi biseri; iskriv sneg; nebo je bilo polno iskrivih zvezd / iskrive oči so ji veselo sijale 2. knjiž. duhovit, bister: iskriv humor; to je bila iskriva domislica, misel / izkazal se je kot zelo iskriv sogovornik ♪
  2.      ivánjščica  -e ž (ȃ) 1. bot. travniška rastlina z belimi in rumenimi cveti v koških, Leucanthemum: šopek ivanjščic / navadna ivanjščica 2. redko hrošč s svetilnim organom na spodnji strani zadka; kresnica ♪
  3.      ívje  -a s (ȋ) snegu podobna snov, ki se naredi v mrazu in megli, zlasti na drevju: po grmovju se dela ivje; veje so pokrite z ivjem; svetlikajoče se ivje ∙ ekspr. glavo mu je pobelilo ivje njegovi lasje so postali sivi, beli ♪
  4.      izbránka  -e ž (á) ženska oblika od izbranec: bila je izbranka med desetimi / ona je tetina izbranka / knjiž. šel je na ples s svojo izbranko dekletom ◊ agr. rastlina, izbrana zaradi posebnih lastnosti za požlahtnitev rastlinske vrste ♪
  5.      izgrêbsti  -grêbem dov., izgrébel izgrêbla (é) z grebenjem spraviti iz česa: izgrebsti krompir iz žerjavice; izgrebsti rastlino s korenino vred / izgrebsti truplo izkopati; pren. izgrebsti priznanje iz koga; izgrebsti resnico izgrebèn -êna -o tudi izgrêben -a -o: izgreben gomolj ♪
  6.      izhírati  -am in shírati -am dov. (ȋ) postati oslabel, onemogel zaradi počasnega pojemanja življenjskih moči: bolnik je zelo izhiral; izhirati od lakote, žalosti / rastlina izhira // ekspr. umreti: izhiral je v ječi; lani je izhiral; pren. zadruga je hitro izhirala, ker ni bilo pravega vodstva izhíran in shíran -a -o: iz taborišča se je vrnil izhiran; izhirana, jetična ženska ♪
  7.      izhòd  -óda m (ȍ ọ̑) 1. kraj, prostor, kjer se da iz česa priti: braniti, zastražiti izhod; spremiti goste do izhoda; množica gre, se pomika proti izhodu; počakati pred izhodom; zavarovan izhod; izhod iz kleti / glavni, stranski izhod; zasilni izhod ♦ anat. medenični izhod skozi katerega pride plod ob porodu; elektr. izhod del električne naprave, kjer se odvzema napetost, moč; izhod (elektronskega) računalnika 2. zapustitev kraja, prostora: onemogočiti, preprečiti izhod; prepovedati gojencem izhod; pog. vedno več je bilo izhodov med delovnim časom / prost izhod 3. možnost za uspešen konec, razplet česa: to je zdaj edini izhod; iz te situacije ni izhoda; iskati izhod iz krize; za nas ni drugega izhoda, kot da se borimo; položaj je brez izhoda 4. zastar. vzhod: na izhodu se že svetlika / prepotoval je deželo od izhoda do zahoda 5. zastar. izlet: izhodi v gore ● ekspr. kmalu mu je postalo jasno, da iz hiše ni izhoda da ne more oditi; ta država ima izhod na morje manjši del njenega ozemlja je ob morju; žarg. vsako nedeljo ima izhod dovoljenje za zapustitev kraja, prostora, ki je določen za bivanje, zlasti v vojašnicah in vzgojnih ustanovah ♪
  8.      izkopáti  -kópljem tudi -ám tudi skopáti skópljem tudi -ám dov., izkôplji izkopljíte tudi izkôpaj izkopájte tudi skôplji skopljíte tudi skôpaj skopájte; izkôpal tudi skôpal (á ọ́, ȃ) 1. s kopanjem narediti: izkopati grob, jamo, kanal; izkopati temelje za hišo; izkopati z bagrom, motiko; izkopati si klet v skalo 2. s kopanjem spraviti iz česa, navadno iz zemlje: izkopati krompir; izkopati rastlino s koreninami; izkopati truplo / izkopati ponesrečence izpod ruševin; pren., ekspr. njegovo dramo so spet izkopali iz pozabe ∙ ekspr. oči bi mu izkopala zelo sem jezna nanj; ekspr. izkopati bojno sekiro začeti boj; ekspr. denar moram dobiti, čeprav ga iz tal, zemlje izkopljem ne glede na izbiro sredstev, na vsak način // s kopanjem priti do česa: arheologi so izkopali ostanke nasipa; pren., ekspr. posrečilo se mu je izkopati skrivnosti ♦ lov. izkopati jazbeca s kopanjem priti do njega v brlogu izkopáti se tudi skopáti se ekspr. s težavo priti iz česa ovirajočega: nazadnje se je le izkopal iz sena; komaj so se izkopali iz snega / počasi so se izkopali iz spalnih vreč // s prizadevanjem, trudom priti iz neugodnega položaja: izkopati se iz dolgov, revščine, žalosti; s prizadevnim delom se je izkopal iz najhujšega; ne verjamem, da se izkoplje ∙ ekspr. poškodba je res huda, a on se že izkoplje ozdravi izkopán tudi skopán -a -o: izkopan krompir; izkopani predmeti; izkopan rov; prim. skopati ♪
  9.      izkoreníniti  -im dov. (í ȋ) 1. spraviti iz zemlje s koreninami vred: izkoreniniti drevo; tako žilavo travo je težko izkoreniniti // ekspr. povzročiti, da kdo ni več (čustveno) povezan z okoljem, iz katerega izhaja: s tako vzgojo so ga popolnoma izkoreninili; ne bom več ostal, zdi se mi, da sem se izkoreninil 2. ekspr. odpraviti, odstraniti: izkoreniniti brezposelnost, izkoriščanje / skušali so mu izkoreniniti predsodke / izkoreniniti tuberkulozo izkorenínjen -a -o: izkoreninjena rastlina; ta bolezen je pri nas že skoraj izkoreninjena; v mestu se je počutil izkoreninjenega ♪
  10.      izlèt  -éta m (ȅ ẹ́) 1. krajše potovanje, navadno za razvedrilo, zabavo: delati, prirejati izlete; naredili smo izlet na morje, v gore; hoditi na izlete / avtobusni izlet; celodnevni, daljši, enotedenski izlet; družinski, sindikalni, šolski izlet; poučni izlet ekskurzija; izlet z vlakom 2. knjiž., redko oddaljitev od glavne teme, zlasti zaradi pojasnitve kakega problema, ki je z njo v zvezi: svojo tezo je osvetlil še z majhnim izletom v zgodovino matematike 3. glagolnik od izleteti: močen izlet čebel / izlet ptic iz gnezda ◊ čeb. čistilni izlet čebel ko prvič spomladi izletijo in se iztrebijo; šol. majski izlet proti koncu šolskega leta, navadno meseca maja; maturantski izlet ♪
  11.      izločína  -e ž (í) biol. snov, ki jo izločajo celice, navadno žlezne; izloček: koristne, škodljive izločine; apnenčaste izločine mehkužcev / dišeča izločina iz bobrove žleze; pren., ekspr. industrijske izločine so že precej uničile rastlinstvo ♪
  12.      izmólsti  -mólzem [ou̯] dov. (ọ́) 1. agr. popolnoma, do konca pomolsti: izmolsti kravo / izmolsti mleko 2. slabš. z vztrajnim, vsiljivim prigovarjanjem priti do česa: zadnji dinar je izmolzel iz njega; vse mu bodo izmolzli 3. star. izčrpati, oslabiti: nekatere rastline izmolzejo zemljo izmólzen -a -o: izmolzena krava ♪
  13.      izolácija  -e ž (á) 1. glagolnik od izolirati: popolna izolacija bolnih otrok / kampanja za politično in gospodarsko izolacijo države / uporabljati bitumen za izolacijo zidu; potrebnost toplotne in zvočne izolacije prostora ♦ bot. geografska izolacija izolacija rastlinskih populacij z geografskimi ovirami 2. kar pri kaki stvari ne dopušča prehajanja vlage, toplote, zvoka, električnega toka: obnoviti izolacijo; odstraniti z žice izolacijo; izolacija iz steklene volne; debela plast izolacije; kabel z gumijasto izolacijo 3. stanje izoliranega; izoliranost: premagati izolacijo; posledica kulturne izolacije / po končani preiskavi je stroga izolacija prenehala / publ. izolacija domačega trga od inozemskega ločenost, odtrganost ♪
  14.      izolátor  -ja m (ȃ) snov, ki ne dopušča prehajanja vlage, toplote, zvoka, električnega toka: uporabljati asfalt za izolator v gradbeništvu; toplotni, zvočni izolator / steklo in porcelan sta dobra (električna) izolatorja // elektr. predmet iz izolirne snovi za izoliranje vodnikov: izdelovati, nameščati izolatorje; jantarni, keramični, porcelanasti, stekleni izolatorji / jajčasti, kapasti, paličasti izolator; nizkonapetostni izolator ◊ agr. priprava za izoliranje rastlin ♪
  15.      ízop  -a m (ȋ) bot. primorska rastlina z modrimi, rožnatimi ali belimi cveti v klasu in zelo dišečimi listi; ožepek: izpirati dlesni s čajem iz izopa ♪
  16.      izpodnében  tudi spodnében -bna -o prid. (ẹ̑) ki pride, pade izpod neba: izpodnebna voda / rastline kljub pogosti izpodnebni moči slabo uspevajo ♦ min. izpodnebno železo meteorsko železo ♪
  17.      izpodrívati  -am in spodrívati -am nedov. (í) 1. s svojo težo, prostornino odstranjevati kaj in zavzemati isti prostor: ladja izpodriva vodo / klor izpodriva brom iz spojin 2. nav. ekspr. s silo, z zvijačo spravljati koga z določenega mesta, položaja in ga sam zasedati: izpodriva ga pri dekletu; v službi ga izpodrivajo / plevel izpodriva kulturne rastline; velika podjetja so začela izpodrivati manjša 3. začenjati se uporabljati namesto česa, kar je bilo do takrat navadno, v rabi: novi stroji izpodrivajo stare; uvoženo blago izpodriva domače / nova doživetja izpodrivajo spomine ♪
  18.      izpulíti  in izpúliti -im tudi spulíti in spúliti -im dov. (ȋ ú) 1. z vlečenjem, potegovanjem spraviti kaj iz snovi, v kateri tiči: izpuliti las, zob; izpuliti nit iz blaga; izpuliti rastlino s korenino vred / izpuliti ptici perje populiti; pren., ekspr. izpuliti pohlepnost iz srca ∙ pog., ekspr. izpuliti hudiču rep doseči, napraviti kaj navidez nemogočega; z drznim dejanjem napraviti kaj neškodljivo // z vlečenjem, potegovanjem spraviti kaj iz česa sploh: komaj mu je izpulil nož iz rok; izpulila mu je roko, ki jo je držal; izpulil se mu je iz rok; pren., publ. na domačem terenu so jim izpulili zmago 2. ekspr. z vztrajnim prigovarjanjem priti do česa: izpulil mu je zadnje dinarje / iz otrok so izpulili vso skrivnost izpúljen tudi spúljen -a -o: izpuljen las, zob; izpuljeno perje ♪
  19.      izrájati se  -am se nedov. (á) 1. biol. spreminjati se na slabše glede na organ, organizem ali vrsto organizmov: rastlina, živalska vrsta se izraja; nekatera ljudstva so se izrajala in propadala 2. spreminjati se na slabše sploh: ideja se izraja v doktrino ♪
  20.      izrástek  -tka m (ȃ) 1. kar zraste, požene na čem: porezati nepotrebne izrastke na deblu; dlakast, kožnat, nitast, roževinast izrastek; kljunu podoben izrastek; pren. Karavanke segajo s svojimi izrastki še daleč v ravnino ♦ biol. izrastki živčnih celic // kar bolezensko, nenormalno zraste na čem: odstraniti izrastke na koži, rastlini 2. ekspr. (škodljiva) posledica: sedanje stanje je izrastek gospodarske, socialne in duhovne zaostalosti ♪
  21.      izrásti  -rástem in -rásem dov., izráščen (á) rastoč priti iz česa: izrasti iz kosti, kože / dve smreki sta izrastli iz ene korenine pognali, zrasli; pren., knjiž. Prešernova poezija je izrastla iz domačih tal; prim. zrasti ♪
  22.      izrazít  -a -o prid., izrazítejši (ȋ) 1. ki se po svojih značilnostih, lastnostih zelo razlikuje od povprečja: izrazite ličnice; ta otrok ima izrazite oči; izrazite poteze obraza / imeti izrazito pisavo / avtor sodi med najizrazitejše pesnike mladega rodu; v tem prizoru je bila igralka zelo izrazita // nav. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, močni obliki: časopis je z izrazitim pesimizmom komentiral položaj v svetu; odpor proti diktaturi je postajal vedno izrazitejši; naši tekmovalci so imeli izrazito prednost pred drugimi / rdeča barva je najbolj izrazita / imeti izrazit smisel za tehniko; izrazit umetniški talent 2. zelo opazen, zelo viden: pri bolniku so se pojavili izraziti znaki poslabšanja; meja med obema dialektoma ni izrazita / ta tip črk je bil premalo izrazit; izrazite poševne črte v tkanini / publ. na to vprašanje daje izrazit odgovor že analiza sama jasen, natančen / branje mora biti izrazito in smiselno, ne pa mehansko razločno, poudarjeno 3. z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, pridevnika, na katerega se veže: ta fant je izrazit športnik; uživa izrazito rastlinsko hrano; pesnik je odraščal v izrazitem kulturnem okolju izrazíto prisl.: brati glasno in izrazito; izrazito poudariti pomen dela; izrazito protivojni film; izrazito humanistična vzgoja ♪
  23.      izríti  -ríjem tudi zríti zríjem dov., izríl in izrìl tudi zríl in zrìl (í ȋ) 1. z ritjem spraviti iz česa: črvi so izrili kupčke prahu iz preperevajočega opaža; krt izrije zemljo 2. z ritjem narediti: črv izrije luknjico; izriti si votlino v snegu 3. redko izpuliti, izruvati: izriti plevel s korenino izríti se tudi zríti se ekspr., redko s težavo priti iz česa ovirajočega: izriti se iz globokega snega / s težavo se je izril izza mize izrít tudi zrít -a -o: izrita jama; izrita zemlja; s koreninami izrito drevo; prim. zriti ♪
  24.      izródek  -dka m (ọ̑) 1. kar se izrodi: rastlinski, živalski izrodek; pren., ekspr. kapitalizem je izrodek liberalizma 2. slabš., z rodilnikom spačena, nenaravna predstava o čem: izrodek domišljije; to je le izrodek bolnih in prenapetih možganov 3. slabš. nemoralen, pokvarjen človek: ničvreden človek, izrodek je; druži se s samimi izrodki ♪
  25.      izróden  -dna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na izroditev: izrodni znaki; izrodne oblike ◊ bot. izrodna zlatica gorska rastlina z rumenimi cveti, ki ima ob cvetenju en ali dva ledvičasta lista, Ranunculus hybridus ♪

   632 657 682 707 732 757 782 807 832 857  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA