Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

tli (551-575)


  1.      fižòl  -óla [ou̯] m (ȍ ọ̑) kulturna rastlina z navadno rahlo obarvanimi cveti in dolgimi stroki ali njeni sadovi: luščiti, saditi fižol; prebrati, namočiti fižol; fižol v stročju, v zrnju / fižol je bil letos zelo poln / fižol napenja; fižol v solati / visoki fižol z ovijajočim se steblom; nizki fižol z nizkim pokončnim steblom, ki se ne ovija; stročji fižol ♦ vrtn. laški fižol okrasna enoletna rastlina z ovijajočim se steblom in živo rdečimi cveti, Phaseolus coccineus ♪
  2.      flaméngo  -a m (ẹ̑) tekst. tkanina za ženske obleke iz svetlikajočega se rejona ♪
  3.      flaškón  -a m (ọ̑) pog. velika opletena trebušasta steklenica; pletenka: desetlitrski flaškon ♪
  4.      flóks  -a m (ọ̑) vrtn. grmičasta vrtna rastlina z raznobarvnimi cveti v gostem socvetju, Phlox paniculata: gredice s turškimi nageljčki in floksi ♪
  5.      flóra  -e ž (ọ̑) rastline, ki rastejo na določenem področju, rastlinstvo: proučevati floro in favno naših pokrajin; alpska, mediteranska flora; bogata planinska flora; zaščita redke flore ♦ biol. črevesna flora črevesne bakterije; bot. reliktna flora flora, ki je preostala iz prejšnjih geoloških dob ♪
  6.      flóren  -rna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na floro: florna sestava gozda ♦ bot. florni element rastline, značilne za določeno področje ♪
  7.      foliáren  -rna -o prid. (ȃ) agr. nanašajoč se na liste rastlin, listen: foliarna analiza; foliarno gnojenje gnojenje s škropljenjem ali pršenjem gnojila na liste rastlin ♪
  8.      fórma  -e ž (ọ̑) 1. navadno s prilastkom določen videz, ki ga ima stvar v prostoru; oblika: pravokotna forma stavbe; čevlji so izgubili prvotno formo / moderna forma pohištva / mokra obleka je še bolj poudarila njene oble forme / gotske forme na fasadi // videz, zunanji izraz kakega pojava, pogojen z njegovo vsebino: novi sistem delitve dohodka vpliva na nastajanje drugačnih organizacijskih form; umetnost je ena izmed form kulture; forme političnega življenja // s prilastkom način, kako se kaj dela: anketna forma poizvedovanja / vprašanja so bila podana v pisni formi 2. način, kako je kaj izraženo, povedano, navadno v umetniškem delu: dajati prednost formi; predpisovati formo v umetnosti; vsebina in forma; mojster v formi / delo ima izbrušeno, izdelano formo // s prilastkom sistem izraznih sredstev, v katerem se izrazi kaka vsebina: sprejeti nove forme; epska forma; glasbena forma; pesniške forme 3. ustaljen, predpisan način v občevanju med ljudmi: držati se forme / ekspr. njegova uglajenost je gola forma // formalnost: preiskali so jih samo zaradi forme 4. stanje duševne in telesne usposobljenosti za dobre dosežke, zlasti v športu: imeti, ohraniti, zgubiti formo; plavalci zopet prihajajo v formo; moštvo je v blesteči formi; olimpijska, vrhunska forma športnika / pog.: na zabavi so bili vsi v formi razpoloženi, dobre volje; danes mu delo ne gre, ni v formi ni razpoložen za delo 5. teh. votla priprava, po kateri se oblikuje vanjo vlita tekoča kovina, kalup: odpreti, sestaviti formo; peščena forma ◊ biol. forma sistematska kategorija rastlinstva ali živalstva, nižja od varietete; filoz. forma način, kako je snov izoblikovana v stvarnost, možnost v realnost; lingv. forma sklonska, spregatvena ali besedotvorna določenost jezikovnega sredstva; oblika; muz. ciklična forma; tisk. forma stavek ali več stavkov na eni tiskovni plošči ♪
  9.      fósforen  -rna -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na fosfor: fosforna moka / fosforna gnojila fosfatna / fosforno svetlikanje morja 2. knjiž. ki se svetlika: fosforne oči ♪
  10.      fosforescírati  -am nedov. (ȋ) 1. fiz. sevati za snovi značilno svetlobo zaradi zunanjih vplivov, ko ti prenehajo: kazalci in številke na uri fosforescirajo; ta snov fosforescira 2. knjiž. svetlikati se: noč je bila temna in morje je fosforesciralo; pren., ekspr. resničnost pošastno fosforescira zaradi notranje gnilobe fosforescirajóč -a -e: fosforescirajoči kazalci ure; globokomorske živali imajo po telesu fosforescirajoče organe ♪
  11.      fósfornat  -a -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na fosfor: fosfornate kamnine / fosfornata svetloba 2. knjiž. ki se svetlika: fosfornate oči ♪
  12.      fosíl  -a m (ȋ) pal. okamneli živalski ali rastlinski ostanek iz geološke preteklosti: proučevati fosile; fosili glavonožcev; pren., ekspr. odpravljati fosile iz zakonodaje ♦ zool. živi fosil žival, ki se je nespremenjena ohranila iz geološke preteklosti ♪
  13.      fosilizírati se  -am se nedov. in dov. (ȋ) pal. spreminjati se v fosil: rastlinski ali živalski ostanki so se v določenih okoliščinah fosilizirali fosilizíran -a -o: fosilizirano rastlinje ♪
  14.      fotokrómen  -mna -o prid. (ọ̑) fiz., kem. ki spreminja svojo barvo pri različnih stopnjah osvetlitve: fotokromni materiali; fotokromno steklo ♪
  15.      fótosintéza  -e ž (ọ̑-ẹ̑) bot. asimilacija ogljikovega dioksida in vode v rastlinah s klorofilom pod vplivom svetlobe: vpliv svetlobe na fotosintezo ♪
  16.      fototrópičen  -čna -o (ọ́) pridevnik od fototropizem: fototropična rastlina ♪
  17.      fototropízem  -zma m (ȋ) bot. pojav, da se rastlinski organi obračajo pod vplivom svetlobe: fototropizem pri enostransko osvetljenih rastlinah / pozitivni fototropizem ♪
  18.      frézija  -e ž (ẹ́) vrtn. v toplih krajih rastoča cvetlica z raznobarvnimi, trobentastimi in lepo dišečimi cveti: šopek dišečih rumenih frezij ♪
  19.      frikasé  -ja m (ẹ̑) gastr. jed iz drobnih kosov navadno telečjega mesa, dušenega v svetli, kisli omaki: postregli so jim s frikasejem / perutninski frikase ♪
  20.      fruktifikácija  -e ž (á) bot. nastajanje plodov (pri rastlinah) ♪
  21.      fúksija  -e ž (ú) grmičasta lončna rastlina z velikimi visečimi cveti: po oknih cvetejo fuksije in pelargonije; belo-rdeče fuksije ♪
  22.      fungicíd  -a m (ȋ) agr. kemično sredstvo zoper rastlinske glivične bolezni: uporaba herbicidov in fungicidov v poljedelstvu ♪
  23.      gábez  -a m (ȃ) bot. dlakava rastlina z jajčastimi listi in bledo rumenimi ali rdečimi cveti, Symphytum: gomoljasti gabez ♪
  24.      gádnjak  -a m (ȃ) bot. rastlina z ozkimi, dolgimi listi in živo rumenimi cveti v koških, Scorzonera villosa ♪
  25.      gádovec  -vca m (á) 1. bot. dlakava rastlina z velikimi, sprva rdečimi, kasneje modrimi cveti, Echium vulgare: na njivi se bohotita osat in gadovec 2. pog. vino iz Gadove peči: liter gadovca ♪

   426 451 476 501 526 551 576 601 626 651  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA