Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

tli (482-506)


  1.      dvólétnica  -e ž (ọ̑-ẹ̑) bot. rastlina, ki potrebuje za razvoj dve vegetacijski dobi: enoletnice in dvoletnice ♪
  2.      dvólísten  -tna -o prid. (ọ̑-ȋ) ki ima dva lista: dvolistna rastlina ♦ bot. dvolistni vimenjak gozdna rastlina z močno dišečimi belimi cveti, Platanthera bifolia; dvolistna senčnica gozdna rastlina z dvema srčastima listoma in drobnimi belkastimi cveti v socvetju, Majanthemum bifolium ♪
  3.      dvómôčen  -čna -o prid. (ọ̑-ó) bot., v zvezi dvomočni prašniki različno veliki prašniki pri isti rastlinski vrsti ♪
  4.      dvópóljen  -jna -o prid. (ọ̑-ọ̑) agr., navadno v zvezi dvopoljno gospodarstvo gospodarstvo, pri katerem se seje na polovico določene površine ena, na drugo pa druga kmetijska rastlina in se vsako leto izmenjujeta ♪
  5.      dvór  -a tudi dvòr dvôra m (ọ̑; ȍ ó) 1. v nekaterih deželah veliko, razkošno grajeno poslopje, vladarjevo bivališče: iti na dvor; služiti, živeti na dvoru / cesarski, kraljev dvor / novica še ni prispela na dvor; pren., pesn. Popeljal sem te v svoje duše svetle dvore (P. Golia) // vladar s člani družine in najožjimi sodelavci: vso oblast sta imela v rokah dvor in plemstvo; dunajski dvor se za takšne probleme ni brigal; s prošnjo se je obrnil naravnost na dvor 2. star. dvorišče, navadno kmečko: zapeljati voz na dvor; na dvoru je rastel mogočen kostanj // nar. ograjen prostor ob hlevu za izpuščanje živine: spustiti svinje na dvor 3. zastar. dom, hiša: dvor je bil krit s skodlami / pozna se mu, da je bil vzgojen v gosposkih dvorih ◊ jur. sodni dvor v nekaterih državah sodišče z več sodniki; meteor. lunin, sončni dvor svetli kolobar okrog Lune, Sonca, ki nastane zaradi lomljenja žarkov v kristalih ledu v ozračju ♪
  6.      dvóspôlen  -lna -o prid. (ọ̑-ȏ) biol. ki ima moške in ženske spolne organe ali celice hkrati: dvospolna rastlina, žival ♦ bot. dvospolni cvet cvet, ki ima prašnike in pestiče ♪
  7.      džúngelski  -a -o [gǝl] prid. (ȗ) nanašajoč se na džunglo: bujno džungelsko rastlinstvo / na sporedu je serija džungelskih filmov / džungelski zakon močnejšega ♪
  8.      efemêren  -rna -o prid. (ȇ) knjiž. ki traja malo časa; kratkotrajen, bežen: efemeren pojav; po efemernih poizkusih so prešli k načrtnemu delu; efemeren uspeh ♦ bot. efemerna rastlina rastlina, ki hitro doraste in odmre // ki ima majhno, kratkotrajno vrednost, nepomemben: efemerni zapiski; lirika brez prave človečnosti je efemerna ♪
  9.      ekologíja  -e ž (ȋ) veda o odnosu organizmov do okolja: rastlinska, živalska ekologija / pomen gozda v ekologiji pokrajine ♪
  10.      ekolóški  -a -o prid. (ọ̑) biol. nanašajoč se na okolje, v katerem živi organizem: ekološke razmere; združba rastlin z istimi ekološkimi zahtevami; ekološko skladje v naravi / ekološka amplituda; pren., publ. ekološka struktura komune ♪
  11.      ekotóp  -a m (ọ̑) biol. prostor, v katerem živijo živali in rastline v enakih življenjskih razmerah, življenjski prostor ♪
  12.      eksemplifikácija  -e ž (á) knjiž. osvetlitev, pojasnitev s primeri ali argumenti: dogodek je porabil za eksemplifikacijo svoje trditve / navedena eksemplifikacija je slaba primer, zgled ♪
  13.      eksót  -a m (ọ̑) knjiž. rastlina ali žival iz eksotičnih dežel: razstava kanarčkov eksotov; parki iz palm, oleandrov in raznih eksotov ♪
  14.      eksóta  -e ž (ọ̑) knjiž. rastlina ali žival iz eksotičnih dežel: park z mnogimi eksotami ♪
  15.      eksótičen  -čna -o prid. (ọ́) ki je iz tujih, navadno južnih dežel: eksotičen les; eksotična rastlina; eksotična akvarijska riba / eksotični motivi v glasbi; eksotična kultura // ki se loči od navadnega, znanega, domačega; nenavaden, tuj: ženska z eksotično lepoto; eksotično ime; eksotično vedenje / potovanje po eksotičnih deželah eksótično prisl.: eksotično učinkovati; eksotično folklorni ples ♪
  16.      eksponírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. knjiž., redko postaviti na ogled, razstaviti: eksponirati redke znamke 2. knjiž. napraviti opazno, poudariti: s črtanjem nekaterih mest v partituri je eksponiral glasove in tekst 3. knjiž. v začetku nakazati potek, razvoj dogajanja: avtor je zgodbo eksponiral nadvse pretenciozno ◊ fot. eksponirati film dopustiti učinkovanje svetlobe na film pri fotografiranju ali filmanju, osvetliti eksponírati se očitno, močno zavzeti se za kaj ne glede na nevarnost, izpostaviti se: noče se eksponirati zanj; pri stavki se je zelo eksponiral eksponíran -a -o 1. deležnik od eksponirati: eksponirani predmeti; njegov položaj je zelo eksponiran; politično eksponirana oseba 2. ki moli, štrli naprej: eksponirani deli pročelja; zavarovati eksponirane ogle s ščitniki; pren. narodnostno eksponirani kraji ◊ šah. eksponirana figura figura, ki je v nevarnosti, da bo napadena ali osvojena ♪
  17.      ekspozícija  -e ž (í) 1. knjiž., redko postavitev na ogled, razstava: po tečaju so priredili ekspozicijo najboljših izdelkov 2. knjiž. načrt, ogrodje (za kako delo): sestaviti ekspozicijo za razpravo; ekspozicija tega dela je preprosta in dokumentirana 3. lit. uvodni del literarnega dela, ki nakazuje okoliščine, iz katerih dejanje nastaja, zasnova: obsežna ekspozicija; ekspozicija drame, romana 4. fot. dopustitev učinkovanja svetlobe na film pri fotografiranju ali filmanju, osvetlitev: določiti ekspozicijo; kratka ekspozicija 5. geogr. položaj, izpostavljenost zemljišča glede na sonce, veter, padavine: prisojna ekspozicija ♪
  18.      elemènt  -ênta m (ȅ é) 1. sorazmerno samostojen del celote, prvina: razstaviti pripravo na elemente; gradbeni, konstrukcijski, montažni element // sestavni del, sestavina: točka, premica in ravnina so elementi geometrije; to so bistveni elementi obravnavanega problema / smučarskih skokov ni mogoče trenirati po elementih / nasprotujoči si elementi njegovega značaja // s prilastkom po čem značilen sestavni del česa: združil je različne stilne elemente; baladni, lirski, realistični element literarnega dela; dekorativni element stavbe; vnašati folklorne elemente / luč je pomemben element Župančičeve poezije / v njegovem govoru je bilo čutiti elemente italijanščine; slovenski etnični element v Avstriji prebivalci slovenske narodnosti 2. mn. bistveni, osnovni del: spoznati elemente fizike; dobiti najvažnejše elemente znanja iz slovnice / porajajo se elementi nečesa novega 3. faktor, činitelj, dejavnik: kooperacija je zelo pomemben element v blagovni proizvodnji; elementi, ki vplivajo na razvoj odnosov med sosednima državama; vpliv gospodarskih, kulturnih elementov na oblikovanje zavesti 4. slabš., s prilastkom človek kot član družbe: razkrinkati špekulantske elemente; obvarovati kaj pred nezdravimi, tujimi elementi; asocialni, neodgovorni, nevarni, protidržavni elementi 5. kem. snov, ki se ne da kemično razstaviti na enostavnejše snovi: odkrili so nov element; halogeni, radioaktivni element; atomska masa elementa; valenca elementa 6. star. zemlja, voda, zrak ali ogenj kot naravna sila: voda je strašen element, kadar se razlije; v boju z elementi je moral prenesti nečloveške napore; divjanje naravnih elementov / riba lahko živi samo v svojem elementu v vodi ● pog. biti v (svojem) elementu biti razvnet, navdušen ob opravljanju priljubljenega dela; biti zelo dobro razpoložen ◊ bot. florni element rastline, značilne za določeno področje; elektr. kontaktni element osnovni del stikalnega aparata; strojn. strojni elementi deli, ki se v enaki ali podobni obliki rabijo pri izdelavi različnih strojev, naprav; voj. elementi streljanja podatki, po katerih se naravna orožje pri streljanju na cilj ♪
  19.      Elíjev  -a -o prid. (ȋ) elektr., v zvezi Elijev ogenj in elijev ogenj svetlikanje na strelovodu zaradi razelektrenja ob nevihti ♪
  20.      elípsast  -a -o prid. (ȋ) ki ima obliko elipse: elipsasti listi rastline / elipsasta oblika dvorane ♪
  21.      empiém  -a m (ẹ̑) med. gnojno vnetje, pri katerem se gnoj nabere v kaki telesni votlini ali votlem organu: empiem maternice, žolčnika ♪
  22.      éncijan  in enciján -a m (ẹ̑; ȃ) 1. gorska ali travniška rastlina z modrimi, navzgor obrnjenimi zvončastimi cveti: šopek planik in encijana ♦ bot. rumeni encijan gorska rastlina z rumenimi cveti in zdravilno koreniko; košutnik // tinktura iz korenik rumenega encijana: zdraviti se z encijanom 2. grenka žgana pijača, ki vsebuje izvlečke iz korenik rumenega encijana: popiti kozarček encijana ♪
  23.      endém  -a m (ẹ̑) biol. endemit: med rastlinami v naših gorah je precej endemov ♪
  24.      endemít  -a m (ȋ) biol. rastlinska ali živalska vrsta, ki živi samo na določenem kraju, določenem področju: človeška ribica je naš znameniti endemit; med naše endemite spada zlasti kranjski jeglič ♪
  25.      endívija  -e ž (í) jesenska solata s trdimi listi: saditi endivijo; zavezovati endivijo povezovati liste posamezne rastline, da postanejo belo rumene barve ♪

   357 382 407 432 457 482 507 532 557 582  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA