Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

tli (2.751-2.775)


  1.      uvezenína  -e ž (í) redko uvezen lik, okrasek: obleka s cvetličnimi uvezeninami ♪
  2.      užíten  -tna -o prid., užítnejši (í ȋ) 1. primeren, uporaben za uživanje: užitni deli rastlin; meso galebov ni užitno; ta hrana, pijača je sicer že stara, vendar je še užitna / užitne in neužitne gobe; ostrige in druge užitne školjke; užiten in strupen 2. ekspr. dober, kvaliteten: kosilo je bilo še kar užitno / užiten roman ● ekspr. fant se ji je zdel lep, užiten prijeten; ekspr. ta film je še danes užiten vreden gledanja ◊ agr. užitna zrelost zrelost, pri kateri so plodovi najboljši za uživanje; bot. užitni smrček; jur. užitna pravica uživalna pravica ♪
  3.      v  predl. I. s tožilnikom, v zvezi z enklitično obliko osebnega zaimka vá- (ȃ) 1. za izražanje usmerjenosti navznoter: priti v hišo; metati v jamo; pogled v dvorano / potopiti v vodo; zabiti v zemljo; dvignjen v zrak / iti v mesto, tujino / zaviti v desno; stopiti v stran vstran / sesti v klop, naslanjač / vtirati kremo v kožo; vstopiti v sobo // za izražanje predmeta, ki kaj obdaja: oblačiti se v lepa oblačila; vzeti v roko / vpreči v jarem; vkovati v verige 2. za izražanje usmerjenosti kam sploh: gledati vanj; streljati v tarčo; udarec v obraz 3. za izražanje mesta kakega stanja, lastnosti: zrediti se v trebuh; rdeč v obraz 4. za izražanje določenega časa: prireditev bo v nedeljo / v drugo je le uspel vdrugo / pog. dogovoriti se za v soboto // za izražanje časa, določenega glede na količino: delati pozno v noč; zidanje se je zavleklo v zimo 5. za izražanje načina dejanja: iti v gosjem redu; ekspr. zavpiti v en glas; igrati v troje / prenašati se iz roda v rod 6. za izražanje namena: dati v najem; povedati v opravičilo; večerja v čast gosta / strašilo za v proso / vabiti v goste 7. za izražanje sredstva: brisati si roke v predpasnik; zavit v odejo 8. za izražanje predmeta, na katerega je usmerjeno določeno dejanje: verovati, zaupati v koga; zaljubiti se v sošolko; upanje v uspeh 9. za izražanje predmeta prehajanja, spremembe: breg se preveša v dolino; pomlad prehaja v poletje / navadno v zvezi z iz: iz kmetice se je spremenila v gospo; preračunati iz dinarjev v marke; prevajati iz nemščine v slovenščino // za izražanje predmeta, ki je posledica, učinek spremembe: voda se spremeni v led; dvom raste v obup; zmleti v prah; zabava se razvija v razgrajanje / razdeliti v dva dela 10. za izražanje predmeta, ki pomeni dejanje, stanje: spustiti se v boj; poseči v dogajanje; ekspr. lesti v dolgove; spraviti v red; stopiti v veljavo / vključiti se, vmešati se v delo 11. za izražanje zveze s celoto, ki vključuje koga ali kaj kot del: to spada v redno delo; pog. vzeti v račun; stopiti v stranko / vključiti se v skupnost; uvrstiti v zbirko II. z mestnikom 1. za izražanje mesta znotraj česa: ostati v hiši; v kotlu vre; stvar v škatli / tavati v megli; premikati se v vodi / živeti v mestu; vlak v daljavi / sedeti v klopi, naslanjaču / v besedilu ni napak / zastar. v Gorenjcih, Nemcih na Gorenjskem, v Nemčiji // za izražanje predmeta, ki kaj obdaja: lokal je ves v lesu, marmorju; oblečen v belo 2. za izražanje mesta kakega dejanja: skrčiti noge v kolenih; zlomiti se v sredini 3. za izražanje mesta, pojmovanega kot sestav, katerega del je kdo ali kaj: biti v odboru, vladi; živeti v skupnosti narodov; otrok v družini; pesmi v zbirki 4. za izražanje mesta, področja delovanja, nastopanja: delati v administraciji, turizmu; oglašati se v javnosti / ohraniti v spominu 5. za izražanje določenega časa: umreti v mladosti; v času kuge; v prihodnjem letu / bilo je v košnji // za izražanje časa, znotraj katerega kaj je, se zgodi: vrniti se v treh mesecih; končati v roku; publ. v teku enega leta v enem letu / najtoplejši dan v zadnjih desetih letih 6. za izražanje okoliščin dejanja: potovati v dežju; reči v jezi; delo v vročini 7. za izražanje načina dejanja: plesati v parih; vse je v redu; ekspr. ravnati s kom v rokavicah obzirno, previdno; veter piha v sunkih / posneti v barvah; izdati v knjižni obliki; pogovor v ruščini 8. za izražanje sredstva: čistiti zarjavele dele v bencinu; pomagati v denarju, strokovnjakih; voziti v vozičku 9. za izražanje količine: vsega imajo v izobilju; udeležiti se v majhnem številu 10. za izražanje stanja, položaja: biti v formi, zanosu; znajti se nepričakovano v nevarnosti; živeti v pokoju; biti v sorodstvu / biti v delu, prodaji / zemljevid v velikem merilu; čokolada v prahu 11. za izražanje predmeta, na katerega je dejanje omejeno: zmagati v teku; napredovati v znanju; umirjen v vedenju / v bistvu ima prav; v vsakem oziru, pogledu 12. za izražanje istovetnosti, enakosti: v meni imaš dobrega prijatelja; v vseh ljudeh vidi sovražnike ● smehljati se v brado sam pri sebi; pog. poštevanka mu ne gre v glavo ne more si je zapomniti; ekspr. kovati koga v (tretje, sedmo) nebo zelo ga hvaliti, povzdigovati; pog. v nič dajati, devati omalovaževati, podcenjevati; ekspr. v obraz lagati predrzno, nesramno; pog. smejati se komu v pest komu se (skrivaj) posmehovati; ekspr. v petek in svetek vedno, za delovne in praznične dni; iti v vas h komu v kmečkem okolju obiskati koga, iti na obisk h komu; ekspr. iti vase razmišljati o svojih duševnih stvareh, značaju, morali, etiki; evfem. biti v letih star, starejši; v resnici izraža, da kaj je, se godi in ni rezultat izmišljanja, domišljije; knjiž. ni stvar v tem, da svet spremenimo, ampak, da ga izboljšamo ni naš cilj, ni predvsem pomembno; prim. tjavendan, vdrugo, vkraj, vkraju, vstran, vtem ♪
  4.      vadljáti  -ám in vádljati -am nedov. (á ȃ; ȃ) zastar. 1. žrebati: vadljala sta, kdo bo plezal; vadljati za plen // kockati: v pritličju vadljajo vojaki 2. staviti: če ne verjameš, pa vadljajva ♪
  5.      vakuóla  -e ž (ọ̑) biol. s celičnim sokom napolnjen del rastlinske celice za odlaganje rezervne hrane, odpadnih snovi: vakuola se prazni / utripajoča vakuola ♪
  6.      valisnêrija  -e ž (é) bot. vodna rastlina s trakastimi listi in samo moškimi ali samo ženskimi cveti, Vallisneria spiralis: gojiti valisnerije v akvariju ♪
  7.      vampír  -ja m (í) 1. po ljudskem verovanju mrtvec, ki vstaja ponoči iz groba in sesa ljudem kri: pravljice o vilah in vampirjih; kakor vampir je hlepel po krvi 2. slabš. brezobziren, neusmiljen izkoriščevalec: lastnik tovarne je bil pravi vampir ◊ zool. vampirji netopirji, ki se hranijo s krvjo toplokrvnih živali, Desmontidae; netopirji, ki se hranijo z žuželkami in rastlinskimi plodovi, Phyllostomidae ♪
  8.      vanílja  in vanílija -e ž (í) tropska rastlina z velikimi zelenkasto rumenimi listi ali njeni posušeni plodovi, ki se uporabljajo kot dišava: strok vanilje / nasadi vanilje / konjak z jajci in vaniljo; cimet, klinčki in vanilja ♪
  9.      vaníljevec  in vanílijevec -vca m (í) tropska rastlina z velikimi zelenkasto rumenimi listi, katere posušeni plodovi se uporabljajo kot dišava: listi vaniljevca; vaniljevci in cimetovci ♪
  10.      varietéta  -e ž (ẹ̑) 1. knjiž. različnost, raznovrstnost: varieteta mnenj / varieteta barv 2. biol. sistematska kategorija rastlinstva ali živalstva, nižja od vrste in podvrste: ta vrsta ima več varietet / rastlinska, živalska varieteta; varieteta graha ♪
  11.      váriti  -im tudi varíti -ím nedov. (ā ȃ; ȋ í) 1. pripravljati kaj s kuhanjem česa: variti pivo; variti strup, zdravilo / variti zdravilne rastline ♦ agr. s segrevanjem raztopine slada v vodi povzročati spreminjanje škroba v sladkor // star. kuhati: variti čaj; variti juho / variti medico, žganje 2. star. pripravljati, snovati: variti načrte, zakone / nad mestom se vari nevihta ♪
  12.      varljív  -a -o prid. (ȋ í) ki vara, zavaja: varljiv nasmeh; varljive obljube / varljivi ovinki navidezno nenevarni ♦ obrt. varljivi rob notranji pregib roba iz tanjšega blaga, svile kot obroba pri debelejšem blagu ali če je blaga premalo // ki ne ustreza resničnosti: varljiv občutek varljívo prisl.: varljivo svetlikati se; varljivo blizu ♪
  13.      varováti  -újem in várovati -ujem nedov. (á ȗ; á) 1. prizadevati si, skrbeti, da se odvrne nevarnost od česa: pes varuje dom; mora ostati doma in varovati hišo / otoček zapira in varuje vhod v pristanišče / votlina jih je varovala pred dežjem, zastar. dežja; varovati gozd pred požarom / varovati soplezalca pri plezanju // delati, da kdo ni deležen česa neprijetnega, nezaželenega: fant je duševno prizadet in ga morajo varovati; varovati se bolezni, prepiha / varovati koga pred nesrečo, udarci / dlake varujejo žival pred mrazom / premaz varuje kovino pred rjo; okno je varovala železna mreža // imeti v oskrbi, varstvu: pastir varuje čredo / varovati otroke 2. prizadevati si, da se kaj ohrani: mati je to posodo skrbno varovala / varovati premoženje / varovati red, samostojnost / varovati čast in poštenje hčere; varovati svoj ugled / varovati lepoto in čistost jezika; varovati skrivnost / z roko je varovala plamen sveče 3. v medmetni rabi izraža grožnjo, svarilo: fant, varuj se; varujte se ga ● zastar. varuj, da ga ne zadeneš glej, pazi; star. dve veliki skrinji sta varovali materino bogastvo v njih je bilo shranjeno; nar. varovati mrliča bedeti pri njem; zastar. delo ga je varovalo pri življenju ohranjalo; star. denarnico je skrbno varovala pazila nanjo; bog varuj povedati komu bogvaruj ◊ alp. varovati z uravnavanjem napetosti vrvi, na katero je navezan soplezalec, in z zadrževanjem vrvi pri njegovem morebitnem padcu preprečevati, da bi se soplezalec pri plezanju ponesrečil; jur. varovati pravico ščititi pravico; šah. varovati kralja varováti se, in várovati se paziti se, izogibati se: varovati se slabe družbe; varuj se ga / varuj se prehitre sodbe varováje: varovaje svoje koristi, je pomagal tudi drugim varujóč -a -e: hoditi ves dan, varujoč si obraz pred žgočim soncem; varujoča plast varován in várovan -a -o: varovane skrivnosti; slabo varovane črede ∙ varovan parkirni prostor parkirni prostor s paznikom; varovana pot po snežiščih zavarovana pot ♪
  14.      vbòd  vbôda tudi vbóda m (ȍ ó, ọ́) 1. glagolnik od vbosti: raniti se v prst ob vbodu šivanke v usnje / vbod z iglo // dejanje, pri katerem se potisne koničast predmet v kaj: uboj z vbodom v srce / bolečina ob vbodu injekcijske igle / izpuščaji zaradi vboda žuželke pika 2. rana, poškodba, povzročena s koničastim predmetom: razkužiti vbod; pordela okolica vboda; njeni prsti so bili polni vbodov / vbod z nožem ga je zelo skelel 3. osnovna prvina pri šivanju, vezenju, ki nastane s potegovanjem niti, napeljane v šivanko, skozi tkanino: vbodi so preveč neenakomerni; stroj izpušča vbode; obšiti rob s posebnim vbodom; majhni, veliki vbodi; ročno, strojno narejeni vbodi ◊ obrt. križni vbod pri katerem se niti prekrižata; ploščati vbod pri katerem so niti druga ob drugi napete tako, da prekrijejo vso obliko vezenine; rakov vbod petlja (pri kvačkanju), pri kateri se kvačka brez ovijanja niti vbode v nasprotno smer kot običajno; robni, stebelni vbod; stični vbod pri ročnem šivanju, ki se stika z drugim vbodom; vet. prsni, vratni vbod v prsno votlino, vratni predel pri izkrvavitvi živali ob zakolu ♪
  15.      vbodlína  -e ž (í) med. rana, poškodba, povzročena s koničastim predmetom: odkriti vbodlino na hrbtu umorjenega; globoka vbodlina / vbodlina v trebušno votlino ♪
  16.      vdólbsti  vdólbem [u̯b] dov., vdólbite in vdolbíte (ọ́) 1. z dolbenjem narediti, izoblikovati kaj v kaj: vdolbsti luknje; vdolbsti srce, znamenje; vdolbsti v les, podlago / redko: kamnosek je vdolbel črke, napis v marmor vklesal; vdolbsti datum, ime v prstan vgravirati; vdolbsti okraske v steklo vbrusiti; pren. trpljenje mu je vdolblo v obraz globoke gube 2. narediti, izoblikovati kaj, navadno vbočenega, z odstranitvijo materiala, snovi na delu česa: vdolbsti jamice v mivko / voda izgine v luknji, ki jo je vdolbla v kamnit svet ● ekspr. pri smehu so se ji vdolble jamice v lica naredile vdólben -a -o: vdolbena votlina; stena je na sredini vdolbena; vdolbeno okrasje ♦ arheol. vdolbeno strgalo ♪
  17.      vdóvica  -e ž (ọ̑) ekspr. manjšalnica od vdova: v pritličju je stanovala prijazna vdovica ◊ zool. vdovice v Afriki živeče ptice z zelo dolgimi repnimi peresi, Viduinae ♪
  18.      vèčcéličen  -čna -o prid. (ȅ-ẹ̑) biol. ki je iz več celic; mnogoceličen: večcelične rastline, živali ◊ etn. večcelična hiša hiša, ki ima več prostorov ♪
  19.      vèčcvéten  -tna -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ima več cvetov: večcvetna rastlina ♦ bot. večcvetni klasek ♪
  20.      večérnica  -e ž (ẹ́) 1. zvezda Venera na večernem nebu: večernica miglja na obzorju; svetla večernica 2. knjiž. vrtna ali divja rastlina z jajčastimi, nazobčanimi listi in cveti v grozdih; nočnica: večernica se je razcvetela 3. mn. večerniška povest: brati, pisati večernice / zbirka Slovenske večernice 4. mn., nar. popoldansko cerkveno opravilo: iti k večernicam / zvoniti k večernicam ◊ zgod. sicilijanske večernice upor prebivalcev Sicilije proti francoskim zavojevalcem leta 1282 ♪
  21.      vèčléten  -tna -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki traja več let: večleten presledek; večletna bolezen / večletna prizadevanja / večletna znanca // ki je za dobo več let: podpisali so večletno delovno pogodbo / večletni načrt ◊ bot. večletna rastlina rastlina, ki potrebuje za razvoj več vegetacijskih dob in le enkrat cveti in semeni ♪
  22.      vèčlétnica  -e ž (ȅ-ẹ̑) bot. rastlina, ki potrebuje za razvoj več vegetacijskih dob in le enkrat cveti in semeni ♪
  23.      vegetabílen  -lna -o prid. (ȋ) knjiž. rastlinski: vegetabilna prehrana / vegetabilna olja / ornament z vegetabilnimi motivi ♦ usnj. vegetabilno strojilo rastlinsko strojilo ♪
  24.      vegetabílije  -lij ž mn. (í ȋ) knjiž. rastlinska hrana: hraniti se z vegetabilijami ♪
  25.      vegetácija  -e ž (á) bot. 1. rast in razvoj rastlin: doba vegetacije; okrasnega grmičevja ne obrezujemo pred začetkom vegetacije 2. rastlinske združbe na določenem področju: zaščititi vegetacijo; bujna vegetacija / barjanska, gozdna vegetacija; nizka vegetacija ♪

   2.626 2.651 2.676 2.701 2.726 2.751 2.776 2.801 2.826 2.851  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA