Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

tli (207-231)


  1.      bikarbóna  -e ž (ọ̑) poljud., navadno v zvezi s soda jedilna soda, natrijev bikarbonat: škatlica bikarbone; dodati vodi za noževo konico sode bikarbone ♪
  2.      bíks  -a m (í) zastar. loščilo (za čevlje): škatlica biksa ∙ ekspr. ima čevlje na biks zelo se mu svetijo ♪
  3.      bílje  -a s (ȋ) raba peša rastlinje, zelenje: pomladno bilje ♪
  4.      bílka  -e ž (ȋ) steblo žit ali trav: pšenična, senena, travna bilka; tanek kakor bilka / na njivi so pognale le redke bilke rastline ∙ ekspr. ta ponudba je zanj rešilna bilka izhod iz težav, rešitev; ekspr. okleniti, oprijeti se vsake bilke vsakega najmanjšega upanja na rešitev ♦ bot. enojno, kolenčasto in med kolenci votlo steblo trav ♪
  5.      bílnat  -a -o prid. (ȋ) knjiž. bogat z biljem, z rastlinami: bilnat travnik ♪
  6.      bináren  -rna -o prid. (ȃ) ki je iz dveh enot: binarni sistem ◊ biol. binarna nomenklatura poimenovanje rastlin ali živali z imenoma za rod in vrsto, dvojno poimenovanje; mat. binaren ki ima za osnovo število dve, dvojiški; binarno število ♪
  7.      biocenóza  -e ž (ọ̑) biol. skupnost različnih živalskih in rastlinskih vrst, ki živijo na določenem prostoru v enakih življenjskih razmerah, združba: biocenoza se v svojem biotopu ugodno razvija ♪
  8.      bíoluminiscénca  tudi bíoluminescénca -e ž (ȋ-ẹ̑) biol. sevanje za živali in rastline značilne svetlobe zaradi življenjskih pojavov v organizmu, živo svetlikanje: največ bioluminiscence opazimo v morju pri ribah ♪
  9.      bíomása  -e ž (ȋ-ȃ) biol. masa vseh rastlin, živali, ki rastejo, živijo na določenem področju: energija biomase ♪
  10.      biotóp  -a m (ọ̑) biol. prostor, v katerem živijo živali in rastline v enakih življenjskih razmerah, življenjski prostor: mlaka je biotop za različne organizme ♪
  11.      bíten  -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na bit: bitna osnova zavesti; bitna pravica narodne manjšine / med obema variantama obstajajo bitni razločki bistveni; za obstoj rastline bitne snovi bítno prisl.: sprememba je bitno vplivala nanj ♪
  12.      Blagájev  -a -o prid. (ȃ) bot., v zvezi Blagajev volčin zimzelena grmičasta rastlina s poleglimi vejami in rumenkasto belimi dišečimi cveti, Daphne blagayana: med skalami je zacvetel Blagajev volčin ♪
  13.      blátnica  -e ž (ȃ) redko blatna voda: blatnica lije skozi reže desk ◊ bot. rastlina z lopatičastimi pritličnimi listi, ki raste na blatnih tleh, Limosella aquatica ♪
  14.      blátnik  -a m (ȃ) ščitnik nad kolesom za prestrezanje blata: moje kolo ima že obtolčene blatnike; avtomobil je z zadnjim blatnikom oplazil otroka ◊ bot. lokvanju podobna vodna rastlina z rumenimi cveti, Nuphar luteum ♪
  15.      blážec  -žca m (ȃ) bot. travniška rastlina z modrimi cveti; objed ♪
  16.      bledéti  -ím nedov., blédi tudi blêdi (ẹ́ í) 1. izgubljati naravno barvo: otrok bledi in hujša; vidno bledeti / lica mu bledijo; bledeti od groze, od jeze / dekle rdi in bledi prebledeva / rastline bledijo 2. knjiž. izgubljati močen sijaj, svetlobo: luč bledi; zvezde bledijo 3. knjiž. postajati manj izrazit: njegova slava, spomin nanj bledi ♪
  17.      bledíca  -e ž (í) bleda barva (polti): bledica mu pokriva obraz; rahla bledica; sumljiva, smrtna bledica; bledica lic / pooseb., slabš. Nickova hči, kako ji je že ime, tej bledici? (J. Galsworthy - O. Župančič) ♦ agr. bolezenska bledo zelena barva rastlin; kloroza ♪
  18.      blèn  bléna m (ȅ ẹ́) bot. strupena dlakava rastlina z rumenimi cveti; črni zobnik: sok blena ♪
  19.      blískoven  -vna -o prid. (ȋ) star. bliskovit: spustiti se v bliskoven dir / bliskovna sprememba ◊ elektr. elektronska bliskovna žarnica plinska žarnica, ki da močno trenutno svetlobo; fot. bliskovna luč priprava za močno trenutno osvetlitev pri fotografiranju ♪
  20.      blítva  -e ž (ȋ) pesi podobna vrtna rastlina z užitnimi svetlimi listi: dober pridelek blitve // jed iz te rastline: kuhana blitva; blitva v solati ♪
  21.      blízu  predl., primernik blížje in blíže (í) z rodilnikom 1. za izražanje majhne razdalje: delati blizu doma; vas blizu Metlike; stopiti bližje vrat / krogi blizu vlade / kako blizu sreče sem bil! 2. za izražanje majhne časovne oddaljenosti: blizu jutra, smrti; žena je blizu poroda; načrt je blizu uresničenja / brez snega je bilo do blizu božiča; blizu osmih je; mož je že blizu tridesetih 3. redko za izražanje precejšnjega približevanja določeni polni meri: tehta že blizu centa ♪
  22.      bljúvanec  -nca m (ú) nar. alpska grmičasta rastlina z rdečimi cveti; dlakavi sleč ♪
  23.      blodílka  -e ž (ȋ) knjiž., redko kar koga blodi, bega: luč blodilka ◊ bot. celica z bički, s katero se nižje rastline nespolno razmnožujejo ♪
  24.      bòb  bôba m (ȍ ó) 1. kulturna rastlina s sadovi v debelih strokih: saditi bob; kakor bob debele solze / pleti korenje v bobu ∙ ekspr. vse je bob ob steno, v steno vse je zaman; ko da bi metal bob ob steno vse je zaman; ekspr. reci bobu bob in popu pop opiši stvari, dejstva taka, kot so v resnici, brez olepšavanja; ekspr. zdaj sem se iz boba izdrl zdaj se šele spoznam; dolgo sem premišljal, zdaj sem se šele spomnil; v pravljicah to je bilo takrat, ko je bil še bob v klasju in pšenica v stročju nikoli 2. nar. gorenjsko ocvrto pecivo okrogle oblike z marmeladnim nadevom; krof: nacvreti bobov, boba / pojdimo po bob na obisk na dan proščenja, ko se obdaruje s pecivom 3. nav. mn., redko okrogel, trd iztrebek: kozji bobi ◊ vrtn. volčji bob okrasna rastlina z dlanasto razrezanimi listi in raznobarvnimi cveti v socvetjih, Lupinus ♪
  25.      bóbničen  -čna -o prid. (ọ̑) anat. nanašajoč se na bobnič v ušesu: bobnična votlina ♪

   82 107 132 157 182 207 232 257 282 307  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA