Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

tli (1.907-1.931)


  1.      práprotnica  -e ž (á) nav. mn., bot. rastline, ki imajo korenine, steblo, liste in se nespolno razmnožujejo s trosi, Pteridophyta: cvetnice in praprotnice ♪
  2.      prásniti  -em dov. (á ȃ) 1. povzročiti prasko: mačka ga je prasnila; ob trnju sem se prasnil do krvi; prasniti se z žebljem / robida me je prasnila / ekspr. krogla ga je prasnila po čelu povzročila majhno rano, poškodbo 2. potegniti po čem a) z nohti, kremplji: pes nestrpno prasne po vratih b) s kakim (ostrim) predmetom sploh: prasniti s čevljem po pesku; prasniti z vžigalico po škatlici / prasnil je in zanetil prižgal vžigalico; prasniti vžigalico ob zid prižgati 3. dati oster, neprijeten glas: ogorek je padel v vodo in prasnil; veja prasne; brezoseb. potegnil je z vžigalico po škatlici, da je prasnilo / ekspr. prasnili so prvi streli 4. ekspr., v zvezi prasniti v krohot, smeh nenadoma glasno zasmejati se: vsi navzoči so prasnili v krohot; ko jih je zagledal, je prasnil v smeh 5. ekspr. steči, švigniti: maček prasne iz sobe, skozi okno; vsak trenutek prasne mimo avtomobil / pes prasne v mačko skoči proti njej, jo napade // pog., navadno v zvezi z jo iti, oditi: prasnil jo je po cesti; kadar je bil v mestu sejem, je prasnil tja ● ekspr. to pa ne, je prasnil naglas hitro rekel prásniti se ekspr. spopasti se: včeraj sta se patrulji spet prasnili ♪
  3.      prašílnik  -a m (ȋ) agr. priprava ali stroj za prašenje rastlin: motorni, ročni prašilnik ♪
  4.      prašíti  -ím nedov. (ȋ í) 1. povzročati, da se razširja, obstaja prah v zraku: kaj tako prašiš; brezoseb. ko so stresali premog, se je prašilo daleč okrog / voz je prašil skozi vas ∙ bežal je, da se je kar prašilo za njim zelo hitro 2. posipati s prahom, praškom: prašila je vneto kožo s pudrom // agr. nanašati prašivo na rastline: prašiti sadno drevje 3. ekspr. prašeč se usipati: moka je prašila v vrečo / slap praši čez skalo prši prašíti se 1. oddajati prah: opeka se je pri zlaganju prašila / leska se praši pri cvetenju odpada z njenih mačic rumenkast cvetni prah 2. postajati umazan od prahu: okrasni predmeti na polici se prašijo / ekspr. ta knjiga se že dolgo praši na omari ◊ čeb. čebele se prašijo izletavajo, da bi spoznale okolico čebelnjaka prašèč -éča -e: prašeči se pločniki ♪
  5.      prašívo  -a s (í) agr. kemično sredstvo v prahu za zatiranje rastlinskih škodljivcev, bolezni: uporaba prašiv v poljedelstvu ♪
  6.      prášnik  -a m (ȃ) bot. moški spolni organ v cvetu: prašniki in pestiči / dvobratinski prašniki zrasli v dve skupini; dvomočni prašniki različno veliki prašniki pri isti rastlinski vrsti ♪
  7.      pražíljka  -e ž (ȋ) nar. 1. listnato drevo, ki raste v Braziliji in daje dragocen les; bražiljka: deblo pražiljke // rdeče barvilo iz lesa tega drevesa: barvati pirhe s pražiljko 2. prijetno dišeča vrtna ali lončna rastlina; bazilika: vonj rožmarina in pražiljke ♪
  8.      prebáven 1 -vna -o prid. (ā) nanašajoč se na prebavo, prebavljanje: prebavni procesi; prebavne motnje / prebavni organi organi za prebavljanje (hrane) ♦ anat. prebavni aparat; prebavna cev; prebavne žleze žleze, ki izločajo prebavne sokove; biol. prebavni sokovi izločki prebavnih žlez z encimi, ki razkrajajo hrano pri prebavljanju; biol., kem. prebavni encimi; zool. prebavni mehurček votlinica v citoplazmi praživali, v kateri se prebavlja hrana ♪
  9.      prebavílo  -a s (í) nav. mn. prebavni organ: bolezen prebavil; trebušna votlina s prebavili; prebavila in dihala ♪
  10.      preblísk  -a m (ȋ) 1. močna trenutna svetloba, ki preide z določenega mesta na drugo: videti preblisk padajoče zvezde; v preblisku rakete je zagledal sovražno patruljo / oddaljeni prebliski so križali nebo / prebliski rdeče svetlobe 2. nav. ekspr. kratkotrajna pojavitev svetlobe skozi kaj: megla s prebliski sonca / prebliski svetlobe v temi // kratkotrajno odbitje iskreče se svetlobe: prebliski sabelj, pripetih vojakom ob boku / videl je prebliske v tujčevih očeh 3. ekspr., s prilastkom kratkotrajna pojavitev tega, kar izraža sobesedilo: to je bil zadnji preblisk njegove moči; redki prebliski zavesti / preblisk smehljaja na njegovem obrazu jih je opogumil // kratkotrajen, močen izraz, pojav česa: ima genialne prebliske; preblisk zdravega razuma / že takrat so se kazali prebliski revolucije 4. ekspr. v odnosu do celote majhen, navadno ugodna občutja vzbujajoč del česa: mračna drama s svetlimi prebliski; žalostno razpoloženje s prebliski veselja ● ekspr. v trenutnem preblisku je uvidel, kaj mora storiti nenadoma, takoj; ekspr. v preblisku sekunde je spremenil načrt v trenutku, v hipu ♪
  11.      preblísniti  -em dov. (í ȋ) 1. s prehodom z določenega mesta na drugo močno osvetliti: nenavaden sij je preblisnil nebo / z žarometom preblisniti zidovje 2. nav. ekspr. s prehodom skozi kaj na hitro osvetliti: sončni žarki so kdaj pa kdaj preblisnili meglo / svetloba je preblisnila temo 3. ekspr. hitro, za kratek čas pojaviti se: nasmeh mu je preblisnil ustnice; v njegovih besedah se je preblisnilo zmagoslavje / groza, slutnja ga je preblisnila / čudne misli so ga preblisnile obšle / v knjigi se tu pa tam preblisne kak duhovit opis je 4. ekspr. nenadno spoznati, dojeti kako dejstvo, resnico: preblisnil ga je občutek, da je vsega konec; brezoseb. sovražnik, ga je preblisnilo ● ekspr. hudomušno ga je preblisnila pogledala; ekspr. nič pametnega me ni preblisnilo, zato sem molčal se nisem spomnil, domislil ♪
  12.      precédek  -dka m (ẹ̑) kar je precejeno: izmeriti precedek / zdraviti z rastlinskimi zvarki in precedki ♦ biol. precedek bujonske kulture ♪
  13.      predál  -a m (ȃ) 1. škatli podoben del v kosu pohištva, ki se da izvleči: odpreti, zapreti predal; vzeti iz predala; zložiti v predal; iskati po predalu; globok, skriven predal; spodnji predal v predalniku; pisalna miza s predali / ročaji za predale // prostorsko ločen, omejen del česa; predelek: razdeliti skrinjo v dva predala; skrivni predali v kovčku; torbica s predaloma; pren. skriti predali srca 2. nar. visoka, zgoraj odprta naprava iz desk za shranjevanje žita: stresati žito v predale / veseliti se polnih predalov v kašči 3. nav. mn., zastar. rubrika, stolpec: polniti predale lista s pesmicami; napadi v predalih dnevnikov ● publ. ob tem dogodku so obtožbo spet potegnili iz predala so jo začeli spet obravnavati; ekspr. vsako stvar postavi, uvrsti v svoj predal postavi, uvrsti v kako skupino glede na enake ali podobne lastnosti; ekspr. njega ni mogoče spraviti v noben predal zaradi individualnih značilnosti ga ni mogoče uvrstiti v kako skupino; ekspr. roman je obležal v urednikovem predalu ni bil objavljen; ekspr. urednikovi predali so bili prazni ni imel gradiva za objavo ◊ bot. pretini delijo plodnico v predale; les. angleški predal z nižjo sprednjo stranico; ptt poštni predal [p. p.] zaklenjena, navadno omarici podobna priprava v poštnem poslopju za spravljanje pošiljk, ki jih naslovnik sam prevzame ♪
  14.      predálpski  -a -o prid. (ȃ) ki je, se nahaja pred Alpami: predalpski gozd; mesto leži na robu predalpskega sveta / predalpske dežele / predalpsko hribovje ♦ bot. predalpska detelja dlakava rastlina z rdečimi cveti v socvetju, Trifolium alpestre ♪
  15.      prèddvòr  -ôra m (ȅ-ȍ ȅ-ó) knjiž. preddverje: hiša s tlakovanim preddvorom / peljali so ga skozi preddvore ◊ anat. vsaka od dveh zgornjih srčnih votlin ♪
  16.      predelováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. delati iz česa izdelek, izdelke: lan so predelovali doma; predelovati nafto; predelovati grozdje v vino 2. delati, da ima kaj a) drugačne lastnosti, značilnosti: ušice sladke sokove rastlin predelujejo b) drugačno obliko, uporabnost: predelovati stare obleke / predelovati pesmi 3. načrtno se seznanjati z določeno vsebino: predelovati poglavja iz novejše zgodovine ♪
  17.      prédenica  -e ž (ẹ̑) bot. rastlina brez listov in pravih korenin, z belimi ali rdečimi drobnimi cveti, Cuscuta: iztrebljati predenico / navadna ali evropska predenica ♪
  18.      predívast  -a -o prid. (í) podoben predivu: predivasta brada; predivasta lasulja / deklica z dolgimi predivastimi lasmi zelo svetlimi predívasto prisl.: predivasto plavi lasje ♪
  19.      predívec  -vca m (ȋ) bot. zdravilna rastlina z jajčastimi listi in drobnimi belimi cveti, Linum catharticum: na travniku raste predivec / čaj iz posušenega predivca ♪
  20.      predíven 1 -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na predivo: predivno vlakno / predivni odpadki / predivne rastline ♪
  21.      predívnat  -a -o prid. (ȋ) podoben predivu: predivnati lasje; predivnate koreninice rastline ♪
  22.      predívnica  -e ž (ȋ) nav. mn., agr. rastlina, iz katere se pridobiva predivo: gojiti predivnice; lan, konoplja in druge predivnice ♪
  23.      predívovec  -vca m (í) bot. rastlina s suličastimi listi in rumenkastimi cveti v koških, Filago: njivski predivovec ♪
  24.      pregnêsti  -gnêtem dov., pregnêtel in pregnétel pregnêtla, stil. pregnèl pregnêla (é) 1. s ponovnim gnetenjem dati določeno obliko, lastnost: pregnesti glino, testo / pregnesti moko z maslom in jajci 2. ekspr. preoblikovati, predelati: pisatelj je dogodek v romanu čustveno pregnetel; pregnesti življenje v pesniške podobe / težko življenje ga je pregnetlo 3. ekspr. premisliti, oceniti: načrt sta še enkrat pregnetla / tudi to vprašanje so na široko pregnetli pregnêsti se ekspr. priti skozi kaj ovirajočega: s težavo se je pregnetel skozi množico pregnetèn -êna -o: v trdem življenju pregneteni značaj; oblikovati pregneteno testo v hlebčke ♪
  25.      prekát  -a m (ȃ) 1. ločen, ograjen prostor: dvojno dno ladje je razdeljeno na prekate; prekati greznice / soba je bila s pregradami razdeljena v prekate predelke 2. teh. manjši zaprt prostor v kaki pripravi, v katerem potekajo določeni procesi: čiščenje prekata / parni prekat prostor v stroju, v katerem se trajno ali občasno nahaja para ◊ anat. možganski prekat votlina v možganih, napolnjena z možgansko tekočino; očesni prekat prostor med roženico in lečo, napolnjen s tekočino; srčni prekat vsaka od dveh sprednjih srčnih votlin ♪

   1.782 1.807 1.832 1.857 1.882 1.907 1.932 1.957 1.982 2.007  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA