Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
tli (1.832-1.856)
- pomolóški -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na pomologijo: pomološka raziskovanja / pomološko ime / pomološki vrt vrt, v katerem gojijo sadne rastline, zlasti za študijske in splošno izobraževalne namene ♪
- pomoríti -ím dov., pomóril (ȋ í) 1. drugega za drugim umoriti: sovražniki so pomorili vse vaščane / dihur jim je pomoril vse kokoši 2. povzročiti smrt a) ljudi: pomoriti ujetnike / lakota in bolezni so pomorile precej ljudi b) živali: pomoril je že veliko gozdnih živali // ekspr. uničiti, škoditi čemu: slana je pomorila vse nežne cvete; pren. sovraštvo mu je pomorilo vse druge čute pomorjèn -êna -o: pomorjeni vaščani; pomorjene cvetlice ♪
- pomračník -a m (í) nar. tolminsko netopir: po votlini so letali pomračniki ♪
- poníkati -am nedov. (ȋ ȋ) 1. izginjati pod zemljo, zemeljskim površjem: reka ponika sredi dolge kotline 2. ekspr. izginjati, izgubljati se: potniki ponikajo v globino podhodov ∙ ekspr. bele potke ponikajo v široko cesto prehajajo ♪
- ponjúhati -am dov. (ȗ) povleči vase kaj skozi nos, zlasti tobak: prosil ga je, naj mu da malo ponjuhati; ponjuhal je ščepec tobaka in kihnil // z njuhanjem porabiti: ponjuhal je že dve škatli tobaka ♪
- ponosljáti -ám dov. (á ȃ) 1. izgovoriti tako, da uhaja zrak tudi skozi nosno votlino: otroci včasih kakšno črko ali besedo ponosljajo 2. redko ponjuhati: najprej je nekoliko ponosljal, nato pa odgovoril / ponosljal je ves tobak, kar ga je imel pri sebi z njuhanjem porabil ♪
- póntski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na pokrajino ob severnem delu Črnega morja: pontsko rastlinstvo ♦ bot. pontska azaleja zelo redka grmičasta rastlina z rumenimi cveti v gostih šopih, Rhododendron luteum ♪
- popalíti in popáliti -im, in popáliti -im dov. (ȋ á; á) 1. star. poškodovati, uničiti občutljivejše dele rastlin; ožgati, osmoditi: slana, suša je popalila listje 2. zastar. požgati: sovražniki so mesto popalili ∙ star. vsak dan popali dvajset cigar pokadi popáljen -a -o: popaljeno cvetje ♪
- popárek -rka m (ȃ) pijača, ki se pripravi tako, da se polijejo (zdravilne) rastline z vročo vodo: piti poparek / kamilični, slezov poparek / otrobov poparek za obkladke ♪
- popáriti -im dov. (á ȃ) 1. politi z vrelo tekočino: popariti kruh, moko, zelenjavo; popariti krmo s kropom; posodo je razkužil tako, da jo je poparil; pri kuhanju se je poparila 2. poškodovati, uničiti občutljivejše dele rastlin: slana je poparila ajdo, cvetje, listje 3. ekspr. potreti, pobiti: te besede so ga zelo poparile; njeno vedenje me je nekoliko poparilo; to človeka popari popárjen -a -o: jesti poparjene mlince; gostje so bili precej poparjeni; zelo poparjen je odšel; od slane poparjeno listje; prisl.: poparjeno reči ♪
- pópček -čka m (ọ̑) manjšalnica od popek: marelica je že pognala popčke / umiti otroku popček ♦ bot. velecvetni popčki gozdna rastlina z dolgopecljatimi jajčastimi ali srčastimi listi in modrimi cveti v socvetju; spomladanska torilnica ♪
- pôpelj -na [pǝl] m (ó) bot. visoka vrtna rastlina z belimi, rdečimi, rumenimi cveti; rožlin: popeljni že cvetijo ♪
- popenjávka -e ž (ȃ) rastlina, ki se pri rasti oprijema opore: zidove preraščajo popenjavke; bujno cvetoča popenjavka; sobne, zimzelene popenjavke / vrtnice popenjavke ♪
- pôper -pra m (ó) posušeno seme ali plodovi poprovca, ki se uporabljajo kot začimba: poper peče; dodati jedi malo popra; potresti slanino s poprom; zrno popra; sol in poper; prst je suha kot poper / beli iz semen poprovca, črni poper iz plodov poprovca; celi, mleti poper; mlinček za poper za mletje popra; pren., ekspr. svojemu pripovedovanju je dodal precej popra ● ekspr. (jaz) ti bom dal popra nabil te bom; napravil ti bom kaj neprijetnega; suh je kot poper nima denarja ◊ bot. vodni popri močvirske in vodne rastline s črtalastimi listi in z belimi ali rožnatimi cveti, Elatinaceae ♪
- popléskati -am dov. (ẹ̑) prekriti z oljnato barvo, lakom: popleskati okna; belo popleskati pohištvo; pren., ekspr. časopis je novico senzacionalno popleskal ∙ ekspr. obrvi si je črno popleskala pobarvala // poljud. poslikati, pobeliti: popleskati predsobo s svetlimi barvami popléskan -a -o: rdeče popleskana ograja; socialno popleskana poezija; vozilo je črno popleskano ♪
- poprašíti -ím dov., poprášil (ȋ í) posuti s prahom, praškom: poprašiti rano; poprašiti rastlino s sredstvom proti ušem / meso poprašimo z moko pomokamo ♪
- popráviti -im dov. (á ȃ) 1. odpraviti okvaro, poškodbo česa: popraviti avtomobil; popraviti pokvarjeni likalnik; ali znate popraviti pisalni stroj; dati, nesti popravit čevlje, uro // narediti kaj (bolj) uporabno, navadno z zadelavanjem lukenj: popraviti cesto, streho // dati ustreznejšo, primernejšo obliko: popraviti staro hišo; šivilja ji je popravila plašč / popraviti črko; popraviti obrvi s svinčnikom / popraviti komu izgovor besede 2. povzročiti, da kaj postane boljše; izboljšati: popraviti odnose, položaj; popraviti razmere v podjetju; stanje se je popravilo; ni še prepozno, vse se lahko še popravi; popraviti si zdravje / vreme se je popravilo // z dodajanjem česa povzročiti, da se poveča kakovost: popraviti jed s smetano 3. ugotoviti in odpraviti jezikovne, stilistične napake v tekstu: popraviti besedilo, prvo vrstico; kdo ti bo popravil govor / popraviti učencu matematično nalogo
4. narediti, da kaj slabega ne obstaja več: popraviti krivico; mati je hotela popraviti svojo napako; popraviti sramoto; škodo moraš popraviti plačati, povrniti; popraviti slab vtis; treba bo popraviti zamujeno nadomestiti 5. narediti, da pride kaj v pravilen, ustrezen položaj: popravila mu je kravato; popraviti obleko na obešalniku; popraviti šopek v vazi; nerodno ležiš, popravi se; popraviti se v sedlu; popraviti si klobuk, nahrbtnik, očala / popraviti lase s čela, koder za ušesa; popraviti si lase pod ruto potisniti 6. dopolniti, deloma spremeniti prej povedano: to je res nerodno - nerodno za nas, je popravil svoj vzklik / zmotil se je v letnici, pa si ga nisem upal popraviti; ni bolan, samo len je, jo je popravil; ne lani, predlanskim je bilo, se je popravila / tri in tri ni pet, ampak šest, mu popravi učiteljica ● žarg. popraviti matematiko dobiti v matematiki boljšo oceno po prejšnji slabši, zlasti negativni; nar. popraviti mladega merjasca skopiti;
vzemi bonbon, da si popraviš okus da ne boš imel v ustih več slabega okusa ◊ aer., navt. popraviti kurz; šol. učenec je popravil oceno dobil boljšo oceno po prejšnji slabši, zlasti negativni; šport. popraviti čas izboljšati čas; popraviti rekord izboljšati rekord popráviti se nav. ekspr. postati (bolj) zdrav, krepek: le počivaj, da se boš popravil; dolgo je trajalo, da se je po bolezni popravil; prej je bil suh, zdaj pa se je popravil zredil / zdravje se mi je popravilo / spomladi se rastlina popravi // poboljšati se: hči se je letos v šoli popravila; pijanec se težko popravi poprávljen -a -o: prodam generalno popravljen avtomobil; čez tri dni bo stroj popravljen; druga, popravljena izdaja; s tem bo krivica popravljena; šola je bila sezidana pred sto leti, popravljena pa lani; knjigo so, nekoliko popravljeno, še dolgo uporabljali ♪
- poprávljati -am nedov., stil. popravljájte; stil. popravljála (á) 1. odpravljati okvaro, poškodbo česa: popravljati čevlje, dežnike; ali zna popravljati šivalne stroje / kje popravljajo igrače // delati kaj (bolj) uporabno, navadno z zadelavanjem lukenj: popravljati cesto, streho // dajati ustreznejšo, primernejšo obliko: popravljati staro hišo / popravljati verze mlajšim pesnikom 2. povzročati, da kaj postane boljše; izboljševati: popravljati načrt; pog. dobro naredi, da ne bo treba popravljati za teboj / ti ukrepi popravljajo stanje; položaj se popravlja / vreme se popravlja 3. ugotavljati in odpravljati jezikovne, stilistične napake v tekstu: popravljati besedilo; profesor popravlja naloge / učitelj ga je poslušal in včasih popravljal / popravljati matematične naloge 4. delati, da kaj slabega ne obstaja več: popravljati krivice 5. delati, da pride kaj v pravilen, ustrezen
položaj: popravljati bolniku blazino; popravljala je otroku kapico; ko je bilo vse naloženo, je bilo treba tu in tam še kaj popravljati in preložiti; presedal se je in se popravljal na stolu; popravljati si nogavice / popravljati si lase s čela / popravljati z grebljico ogenj, žerjavico 6. dopolnjevati, deloma spreminjati prej povedano: brž je začel popravljati svojo izjavo / saj nisem Janez, Tone sem, ga je popravljal / dov., navadno pri radijskem, televizijskem napovedovanju predstava se začne ob sedmih. Popravljam: ob osmih ● ekspr. pisatelj v noveli popravlja življenje olepšuje ◊ agr. popravljati vino izboljševati kakovost vina z dodajanjem sladkorja moštu ali z uravnavanjem kislosti vina poprávljati se nav. ekspr. postajati (bolj) zdrav, krepek: bolnik se že popravlja / po dežju se je rastlina začela hitro popravljati popravljáje: stal je pred ogledalom, popravljaje si kravato popravljajóč -a -e: ozrla se je, leno popravljajoč si
lase ♪
- pôprov -a -o prid. (ó) nanašajoč se na poper: poprovo zrno / poprov okus // navadno v zvezi poprova meta zdravilna rastlina ostrega vonja s podolgastimi listi in rdečimi, vijoličastimi cveti: čaj iz poprove mete ◊ bot. poprova mlečnica užitna lističasta goba bele barve in pekočega okusa, Lactarius piperatus ♪
- pôprovec -vca m (ó) tropska rastlina, katere posušeno seme ali plodovi se uporabljajo kot začimba: seme poprovca ◊ bot. vodni poprovci močvirske in vodne rastline s črtalastimi listi in z belimi ali rožnatimi cveti, Elatinaceae ♪
- pôprovka -e ž (ó) vrtn. sobna rastlina z mesnatimi listi in majhnimi cveti v socvetjih, Peperomia: presaditi poprovko ● nar. užitna lističasta goba bele barve in pekočega okusa; poprova mlečnica ♪
- popŕskati -am dov. (r̄ ȓ) 1. krajši čas prskati: konj je zarezgetal in popraskal 2. zastar. poškropiti: poprskati rastline ♪
- popŕsničen -čna -o prid. (ȓ) nanašajoč se na poprsnico: poprsnično vnetje / poprsnična votlina votlina med pljučno in rebrno mreno ♪
- popršíti -ím dov., popŕšil (ȋ í) s pršenjem zmočiti, ovlažiti: presajene rastline je treba večkrat popršiti // s pršenjem nanesti tekočo snov na kaj: lase je popršila z lakom; popršiti se s kolonjsko vodo ♪
- populácija -e ž (á) 1. biol. večja skupina osebkov navadno iste vrste, ki živi na istem prostoru, kraju: proučevati cele populacije ali le tipične vzorce populacij; rastlinske, živalske populacije; zakon populacije 2. publ., navadno s prilastkom večja skupina ljudi glede na določene skupne značilnosti, interese: študentje so del univerzitetne populacije; populacija učencev srednjih šol / Kitajci kot največja populacija narod / z oslabljenim pomenom: kraj s kmečko in mestno populacijo s kmeti in meščani; poraba časa pri ženski populaciji pri ženskah // prebivalstvo: naraščanje populacije / dežela z največjo populacijo številom prebivalstva / človeška populacija ♪
1.707 1.732 1.757 1.782 1.807 1.832 1.857 1.882 1.907 1.932