Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

tli (1.676-1.700)


  1.      pepítast  -a -o prid. (ȋ) ki ima droben dvobarven vzorec, nastal s križanjem navadno enako širokih svetlih in temnih prog: pepitasto blago / pepitasta obleka ♪
  2.      perésen  -sna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na pero: ugotavljati peresno zgradbo / peresni tulec središčni del peresa; peresna cevka spodnji votli del peresnega tulca / peresna konica ∙ ekspr. vnel se je peresni boj dalj časa trajajoča pismena polemika; ekspr. peresni mojster kdor prepričljivo, zanimivo piše ♦ šport. peresna kategorija kategorija težkoatletov telesne teže med 54 in 62 kg; teh. peresni zaklop perésno prisl.: peresno lahka blazina ♪
  3.      perjáničar  -ja m (ȃ) zool. maločlenar, ki živi v družinah, pritrjen na kamenju ali vodnih rastlinah v stoječih ali počasi tekočih vodah, Plumatella repens ♪
  4.      pérje  -a s (ẹ́) 1. več peres, peresa: ptice menjavajo perje; populiti kokoši perje; bujno perje; kovinsko se lesketajoče perje; ptica z belim, črnim perjem / gosje, pavje perje ∙ bahati se s pavjim perjem s čim tujim ♦ zool. krovno perje ki pokriva odraslo ptico 2. listi krmnih rastlin: obirati perje / pesno, repno perje // star. listje (na drevju): perje rumeni po drevju; slana je ožgala perje / koruzno perje ♪
  5.      pêrla 2 -e ž (ȇ) bot., navadno v zvezi dišeča perla zdravilna rastlina s suličastimi listi in belimi cveti, Asperula odorata: vonj dišeče perle ♪
  6.      peró  -ésa s (ọ̑ ẹ̑) 1. kožna tvorba iz roževinastega tulca s pahljačastimi izrastki, ki v velikem številu pokriva telo ptic: izpuliti pero; belo, črno pero; pero iz petelinjega repa; šop pisanih peres; lahek kot pero / ptica izgublja peresa perje / tulec peresa / gosje, nojevo, petelinje pero / pisati z gosjim peresom z njegovim prirezanim tulcem 2. majhna kovinska priprava s priostrenim koncem za pisanje, risanje: čečkal je po papirju, da je pero škrtalo; vtakniti pero v peresnik; izrabljeno pero / konica peresa // taka priprava s peresnikom: pomakati pero v črnilo; še vedno piše s peresom // v zvezi nalivno pero priprava za pisanje, ki se polni s črnilom: kupiti nalivno pero; ima že zelo izrabljeno nalivno pero / zlato nalivno pero 3. publ., s prilastkom pisatelj, književnik: to je eno najboljših peres našega časa; natančno razlago pojava prepustimo kvalificiranemu peresu; velika peresa preteklosti 4. vzmet: pero v uri se je sprožilo; napeti pero / avtomobilček na pero 5. star. (rastlinski) list: peresa šumijo v vetru; uvelo, zeleno pero / figovo pero ● ekspr. pero mu kar leti po papirju zelo hitro piše; zastar. brusiti pero vaditi se v pisateljevanju, pisati; vznes. smrt mu je iztrgala, izvila pero iz rok pesnil, pisateljeval je do smrti; ekspr. z žalostjo jemljem pero v roke začenjam pisati, pišem; ekspr. pogostokrat namaka pero v črnilo piše; ekspr. sklical je vse, ki sukajo pero ki so pisatelji, književniki; ekspr. kritično, polemično sukati pero kritično, polemično pisati; knjiž. splošno znano je, iz čigavega peresa izvira ta pamflet kdo ga je napisal; knjiž. živeti od peresa preživljati se s pesnjenjem, pisateljevanjem; ekspr. nešteto je vprašanj, ki silijo pod pero o katerih bi bilo treba pisati; ekspr. pisateljevo pero opisuje realne človeške probleme pisatelj; poljud. prožno pero vzmet v obliki ploščate palice, strok. listna vzmet; ekspr. mojster peresa dober pisatelj, književnik ◊ les. pero stanjšani rob deske, prirejen za stik z utorom; navt. pero širši del vesla; teh. grafos pero nalivno pero s tušem za določeno debelino črte; polsteno pero svinčnik s stenjem, polnjen s posebnim barvilom; zool. krmilna peresa peresa v repu ptice, s katerimi se pri letu obrača, dviga ali spušča; letalna peresa; morsko pero na peščenem dnu toplih morij živeči pahljačasto razrasli koralnjak, ki se ponoči zelenkasto svetlika, Pennatula phosphorea ♪
  7.      perúnika  -e ž (ú) divja ali vrtna rastlina s suličastimi listi in velikimi raznobarvnimi cveti: nemška, vodna perunika ♪
  8.      pésa  -e ž (ẹ̑) kulturna rastlina z velikimi, iz korenike poganjajočimi listi ali njen omeseneli podzemeljski del: okopavati, puliti peso; pesa in korenje / zrezati peso na kolobarje / krmna pesa; rdeča pesa z užitnim rdečim podzemeljskim delom / (rdeča) pesa v solati ♦ agr. sladkorna pesa iz katere se pridobiva sladkor ♪
  9.      pesják  -a [pǝs] m (á) 1. zaprt, ograjen prostor za pse: odpreti pesjak; kupci so se gnetli pred pesjaki // slabš. tesen, zaprt prostor sploh: iz tega pesjaka se morate izseliti; ne da se živeti v takem pesjaku 2. nav. ekspr. pasja hišica, pasja uta: narediti, zbiti pesjak; pes se je cvileč umaknil v pesjak / slabš. saj nisi kupil hiše, ampak pesjak 3. ekspr., redko (velik) pes: ne približuj se preveč temu pesjaku, saj vidiš, kako renči 4. redko rejec psov: kupiti psa od znanega pesjaka ♪
  10.      pesticíd  -a m (ȋ) kem. kemično sredstvo za uničevanje mrčesa, škodljivih rastlin: nadzorovati količino pesticidov v živilih; herbicidi, insekticidi in drugi pesticidi ♪
  11.      pestíčen  -čna -o prid. (ȋ) bot. ki ima samo pestiče: pestični cvet; pestična mačica / pestične in prašnične rastline ♪
  12.      pestríti  -ím nedov., pestrèn (ȋ í) knjiž. 1. iz zelo različnih elementov zanimivo, privlačno sestavljati: pestriti dogajanje, pripovedovanje; letošnjo sezono bodo pestrili tudi koncerti tujih ansamblov / pestriti jezik z domačimi reki, pregovori 2. povzročati, da je kaj zelo različnih barv: sončna svetloba je pestrila pokrajino; listje se pestri pestríti se biti zelo različnih barv: cvetlice se pestrijo po travnikih; na trgu so se pestrile narodne noše / dan se pestri v zelenju ♪
  13.      peščeníca  -e ž (í) redko peščena prst: krompir gnije, čeprav so ga sadili v peščenico ◊ bot. velika peščenica obmorska rastlina s pernato deljenimi, nazobčanimi listi in belimi cveti, Ammi majus ♪
  14.      peščénka  -e ž (ẹ̄) knjiž. 1. peščena ura: obrniti peščenko 2. peščena prst: pognojiti peščenko ◊ bot. užitna goba z rumenkasto rjavim klobukom, Suilus variegatus; rastlina z nasprotno stoječimi listi in belimi ali rdečimi cveti, Arenaria ♪
  15.      petelínček  -čka m (ȋ) 1. nav. ekspr. manjšalnica od petelin: petelinček je že začel peti; petelinček in jarčke / položil je prst na petelinčka in čakal 2. ekspr. kdor se hitro razburi, stepe, navadno otrok: petelinčka v prvi klopi sta se že pomirila / kot nagovor kaj se razburjaš, petelinček // kdor domišljavo, oblastno govori, se vede, navadno otrok: sosedovega petelinčka je težko poslušati / kot nagovor glej ga, petelinčka, kako hodi ● ekspr. le glej, dekle, da ne bomo tvojega petelinčka presenetili pri tebi fanta, ljubčka ◊ bot. petelinček rastlina z gomolji ali korenikami ter belo rumenimi ali rdečimi cveti v socvetju, Corydalis; etn. peča s petelinčkom peča, pri kateri sta ogla zavezana na čelu in naravnana v obliki petelinovega grebena; zavezati pečo na petelinčka, v petelinčka ♪
  16.      peterolísten  -tna -o prid. (ȋ) ki ima pet listov: peterolistni okrasek / peterolistna rastlina ♪
  17.      peteršìlj  tudi peteršílj -ílja m (ȉ í; ȋ) začimbna rastlina s temno zelenimi deljenimi listi in belim korenom: posejati, zaliti peteršilj; vejica peteršilja / sesekljati peteršilj in ga potresti po krompirju liste, vejice peteršilja ♦ bot. pasji peteršilj navadni steničjak ♪
  18.      petnajst...  ali pétnajst... in petnájst... in petnajst... prvi del zloženk (ẹ̑; á) nanašajoč se na število petnajst: petnajstdneven, petnajstlitrski ♪
  19.      petopŕstnik  -a m (ȓ) bot. rastlina s pernatimi ali z dlanastimi listi in belimi, rumenimi ali rožnatimi cveti, Potentilla ♪
  20.      petúnija  -e ž (ú) vrtn. okrasna enoletna rastlina z raznobarvnimi lijakastimi cveti, Petunia hybrida: gojiti petunije ♪
  21.      pigméjec  -jca m (ẹ̑) 1. antr. pripadnik črne rase majhne rasti, ki živi zlasti v centralni Afriki: pigmejci se preživljajo zlasti z lovom 2. knjiž. človek nenormalno majhne rasti; pritlikavec: bil je čokat pigmejec; pren. duhovni, politični pigmejci ♪
  22.      pigméjstvo  -a s (ẹ̑) knjiž., redko pritlikavost: proučevati pigmejstvo pri posameznih narodih, rasah / pigmejstvo v kulturi in politiki ♪
  23.      pijávčnica  -e ž (ȃ) bot. rastlina s celorobimi listi in posameznimi ali v socvetju združenimi rumenimi cveti, Lysimachia: drobižna, pikasta pijavčnica ♪
  24.      píkast  -a -o prid. (í) ki ima pike: pikasta kokoš; rdeče pikasta bluza / pikasta koža / od črvojedine pikasta omara ◊ bot. pikasti mišjak strupena rastlina z visokim, votlim steblom in belimi cveti v kobulih, Conium maculatum ♪
  25.      píkec  -kca m (ȋ) ekspr. pikasta žival ali rastlina: pikec se ji je stisnil k nogam in zadovoljno predel / pikastim storžem so rekli pikci ◊ agr. črni pikec bolezen rastlin, pri kateri deli listov ali plodov potemnijo in odmrejo ♪

   1.551 1.576 1.601 1.626 1.651 1.676 1.701 1.726 1.751 1.776  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA