Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

tlak (220)

1.      tlák ¹ -a m (ȃ) sila na enoto površine: tlak narašča, pada; meriti tlak; majhen, velik tlak; nizek, visok, zvišan tlak; povečanje, sprememba tlaka / zračni tlak; tlak olja v motorju; tlak plina, tekočine, vode; tlak v kotlu, posodi / lonec na (zvišani) tlak lonec, v katerem se pod zvišanim tlakom živilo hitro skuha / plin (v posodi) je pod tlakom tlak plina (v posodi) je večji kot zunanji (zračni) tlak; pod tlakom vbrizgati maso v kalupe ♦ bot. koreninski tlak sila, s katero potiska korenina vodo v steblo; fiz. hidrostatični tlak; delni ali parcialni tlak posameznega plina v zmesi plinov; fiz., kem. osmotski tlak; fiz., teh. obremenitev na tlak; med. krvni tlak; meteor. območje, področje visokega zračnega tlaka; muz. zvočni tlak merjen po frekvenci in jakosti zračnih tresljajev; strojn. kritični tlak pri katerem doseže plin med ekspanzijo zvočno hitrost; teh. delovni tlak ki ga mora imeti plin za delovanje naprave, priprave ♪
2.      tlák ² -a m (ȃ) 1. obloga na trdni, utrjeni površini, namenjeni za hojo, vožnjo: narediti, obnoviti, poškodovati tlak; polagati tlak; betonski, kamnit, opečnat tlak; tlak iz keramičnih ploščic; kocke za tlak / hoditi po tlaku / cerkveni tlak; cestni tlak // del te obloge, navadno iz betona, za nameščanje, pritrjevanje talnih oblog: hiša še nima tlakov / brusiti, izravnavati tlake ♦ grad. venecijanski tlak 2. zastar. tla, pod: otrok se je igral na ilovnatem tlaku v hiši 3. zastar. pločnik: stopati po tlaku ob hišah ♪
3.      tláka  -e ž (á) 1. v fevdalizmu podložniško obvezno neplačano delo zemljiškemu gospodu: opravljati tlako; hoditi, iti na tlako; tlaka in desetina / kmetje so morali delati tlako / graščinska, samostanska tlaka ∙ občinska tlaka nekdaj obvezno neplačano delo, zlasti pri delanju, popravljanju cest, poti 2. ekspr. težko, malo cenjeno delo: ta služba je zanj tlaka / dela tlako pri časopisu ♪
4.      tlákar  -ja m (ȃ) star. tlakovalec: preživljal se je kot tlakar ♪
5.      tlákati  -am nedov. in dov. (ȃ) star. tlakovati: tlakati cesto, dvorišče tlákan -a -o: hlev je bil tlakan ♪
6.      tlakomér  -a m (ẹ̑) knjiž. priprava za merjenje tlaka; manometer: tlakomer na parnem kotlu // barometer: tlakomer kaže (na) spremenljivo / tlakomer pada, raste ♪
7.      tlakoválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor se poklicno ukvarja s polaganjem tlaka: utrjevalci cestišča in tlakovalci ♪
8.      tlakoválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na tlakovanje: tlakovalne kocke / tlakovalna dela ♪
9.      tlakovánje  -a s (ȃ) glagolnik od tlakovati: tlakovanje pločnikov; granitne kocke za tlakovanje cest ♪
10.      tlakováti  -újem nedov. in dov. (á ȗ) polagati tlak: tlakovati cesto, vežo; tlakovati z granitnimi kockami, opeko; tlakovati in asfaltirati; pren. tako so tlakovali pot gledališki umetnosti tlakován -a -o: trg je tlakovan; z mozaikom tlakovana cerkev ♪
11.      tlákovec  -vca m (ā) kamnita, betonska kocka, opeka za oblogo tal: izdelovati tlakovce; kvadratni, šesterokotni tlakovci; tla so bila iz opečnih tlakovcev; tlakovci iz granita, marmorja / polagati tlakovce // tla iz takih kock, opeke: ropotanje koles po tlakovcih ♪
12.      tlákoven  tudi tlakóven -vna -o prid. (ȃ; ọ̄) nanašajoč se na tlakovanje ali tlak: tlakovna površina / tlakovne kocke, plošče ♪
13.      metlák  in metlják -a m (á) agr. sirek (za izdelovanje metel): zadruga je sejala metlak / sirek metlak ♪
14.      nàdtlák  -a m (ȁ-ȃ) teh. tlak, navadno v strojni napravi, ki je višji od zunanjega: v cevi nastane nadtlak; manometer kaže visok nadtlak ♪
15.      nètlakován  -a -o prid. (ȅ-á) ki ni tlakovan: hodili so po netlakovani cesti; peščeno, netlakovano dvorišče ♪
16.      pòdtlák  -a m (ȍ-ȃ) teh. tlak, navadno v strojni napravi, ki je nižji od zunanjega: v cevi nastane podtlak ♪
17.      potlákati  -am dov. (ȃ) položiti tlak, tlakovati: potlakati cesto, dvorišče potlákan -a -o: potlakan hodnik, trg; potlakan z marmorjem ♪
18.      pretlakováti  -újem dov. in nedov. (á ȗ) na novo tlakovati: pretlakovati trg, ulico ♪
19.      smotláka  -e ž (á) star. 1. nekoristne, odvečne stvari: zavreči smotlako 2. ničvredni, malovredni ljudje: v tej hiši se zbirajo pijanci, postopači in druga smotlaka ♪
20.      votlák  -a m (á) grad. zidna opeka z velikimi luknjami, votlinami: zidati z votlaki / betonski, silikatni votlak ♪
21.      žátlaka  -e ž (á) nar. enoročna sekira z zaokroženim rezilom in kratkim ročajem: žatlaka in sekača ♪
22.      adiabáta  -e ž (ȃ) fiz. krivulja, ki kaže odnos med prostornino in tlakom toplotno izoliranega sistema ♪
23.      akumulátorski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na akumulator: a) akumulatorska plošča, posoda / akumulatorski člen ali akumulatorska celica osnovna enota akumulatorja; akumulatorska baterija priprava (z več členi) za shranjevanje električne energije / akumulatorski voziček transportni voziček, ki ga žene energija iz akumulatorjev b) akumulatorski tlak; akumulatorska para ♪
24.      asfálten  -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na asfalt: asfaltni sloj, tlak; peljal se je po moderni asfaltni cesti; asfaltna obloga; asfaltno kotalkališče / asfaltni beton ♦ grad. asfaltna baza kraj, prostor s stroji, kjer se pripravlja asfalt; kem. asfaltni lak raztopina bitumena v organskem topilu za zaščitne premaze kovin ♪
25.      atmosfêra  -e ž (ȇ) 1. zračna plast, ki obdaja zemljo, ozračje: raketa je ponesla satelit nad atmosfero; nižje plasti atmosfere / obmorska, tropska atmosfera; vpliv atmosfere na rast 2. duhovno ozračje, vzdušje: ti dogodki so ustvarili težko politično atmosfero; zrasel je v kulturni atmosferi; delo odseva atmosfero časa; atmosfera v dijaškem domu / gorenjska atmosfera v Finžgarjevih kmečkih povestih 3. fiz. enota za merjenje tlaka: tlak je dosegel 300 atmosfer / fizikalna atmosfera tlak 1,03 kiloponda na 1 cm²; tehnična atmosfera tlak 1 kiloponda na 1 cm² ◊ astr. atmosfera plinski ovoj, ki obdaja nebesno telo; kem. atmosfera plin v zaprtem prostoru, v katerem potekajo kemične reakcije; reakcija poteka v dušikovi atmosferi ♪

1 26 51 76 101 126 151 176 201