Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

tki (946-970)


  1.      režisêrski  -a -o prid. (ȇ) nanašajoč se na režiserje ali režiranje: režiserski napotki; režiserske opombe / režiserski poklic ♪
  2.      rísba  -e ž (ȋ) 1. upodobitev česa s črtami: končati risbo; proučevati otroške risbe; zbrisati risbo na tabli; stene so pokrite z risbami; barvna, črno-bela, vrezana risba; prostoročna risba / shematična risba; risba v določenem merilu; pog. rad ima risbe tega slikarja slike, podobe // kar je temu podobno: zaradi vlage so na stropu nastajale čudne risbe / po golitvi se risba pri mačkah spremeni oblika in razporeditev različno obarvanih mest // list, na katerem je kaj narisano: oddati risbo učitelju; raztrgati risbo; rob risbe 2. um. likovna tehnika, pri kateri se upodablja zlasti z enobarvnimi črtami: uspešen je v risbi in akvarelu // delo, izdelek v tej tehniki: razstavljene risbe in bakrorezi; risba s svinčnikom, ogljem; risba v kredi / črtna risba ki je iz črt brez vmesnih tonov; lavirana risba; tonska risba ki je iz črt z vmesnimi toni ◊ strojn. delavniška risba ki prikazuje potek izdelave predmeta v delavnici; teh. tehnična risba grafični prikaz tehničnega objekta po dogovorjenih pravilih; glava risbe najvažnejši podatki o tehnični risbi na risbi sami ♪
  3.      rítem  -tma m (í) 1. enakomerno, urejeno pojavljanje značilnih elementov v delovanju, poteku česa: motiti ritem; biološki ritem pri človeku, v naravi; srčni ritem; ritem dihanja, hoje, plesa, valovanja; čut za ritem / ritem rok pri delu; utrujajoči ritem strojev / ritem letnih časov; ritem poskokov / držati ritem; priti v ritem / skakati, veslati v ritmu; noč in dan si sledita v stalnem ritmu // potek, dogajanje česa glede na pogostnost, način pojavljanja teh elementov: deklamacija je prešla v hitrejši ritem; počasen, poskočen ritem; ritem stavka / ritem današnjega življenja se mu zdi prehiter // hitrost poteka, dogajanja česa: ritem dela, rasti, razvoja / živahen južnjaški ritem mesta / publ.: narkomanija se širi z ritmom, ki zahteva odločno ukrepanje; z oslabljenim pomenom potekati v hitrem ritmu hitro 2. publ. enakomerno pojavljanje vidnih elementov česa: ritem oblik; ritem okenskih odprtin na pročelju 3. muz. glasbena prvina, ki temelji na odnosih tonov glede na trajanje in poudarek: na koncu skladbe se ritem spremeni; melodija, harmonija in ritem / plesni ritem; sinkopirani ritem / udarjati ritem // skupina tonov, sestavljena glede na trajanje in poudarek: ritmi črnske glasbe / dvodelni, trodelni ritem; jazzovski ritem; ritem sambe, tanga, valčka / napisati skladbo v ritmu polke ∙ publ. ljubitelji modernih ritmov skladb zabavne glasbe z izrazitim ritmom 4. lit. urejeno pojavljanje poudarjenih in nepoudarjenih ali dolgih in kratkih zlogov glede na pomensko vrednost besed v stavku: verzni ritem; ritem pesmi; ritem in metrum / jambski ritem; rastoči ritem pri katerem so poudarki na koncu govorne enote; svobodni ritem pri katerem ni stalnih poudarkov; vezani ritem pri katerem so poudarki stalni ♪
  4.      rítka  -e ž (ȋ) ekspr. zadnjica: udaril je otroka po ritki; gola ritka / meriti temperaturo v ritki v zadnjični odprtini ● ekspr. kdo bo pa otrokom ritke brisal, če nje ne bo jih negoval; ekspr. boji se za svojo ritko zase, za svoj položaj; ekspr. če ne boš priden, jih boš dobil po ritki boš tepen ♪
  5.      rodóvnik  -a m (ọ̑) 1. (grafični) prikaz razvoja kake rodbine in rodbinskih zvez: sestaviti rodovnik / proučevati rodovnik vladarske družine ∙ knjiž., redko zanimati se za nevestin rodovnik rod 2. zapis podatkov o plemenskih živalih glede na lastnosti, prednike in potomce: zadruga ima rodovnik plemenske živine; rodovnik dirkalnih konj / ta krava ima rodovnik; čistokrven pes z rodovnikom // dokument s temi podatki: izdati, predložiti rodovnik 3. biol. grafični prikaz v obliki drevesa, ki ponazarja razvoj živalstva, rastlinstva: rodovnik primatov, rastlinskih vrst ♪
  6.      rodóvniški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na rodovnik: rodovniški podatki / rodovniško ime kobile, krave / rodovniški psi ♦ agr. rodovniška knjiga knjiga, v katero se vpisujejo plemenske živali s podatki o lastnostih, prednikih in potomcih ♪
  7.      rogáč  -a m (á) 1. hrošč, katerega samec ima čeljusti razvite v velike klešče: rogač leze po listju; dražiti rogača s slamico 2. ekspr. žival z velikimi rogovi, navadno srnjak: ustrelil je triletnega rogača 3. evfem. hudič: sam rogač ji pomaga; črn kot rogač / tristo rogačev / za moža ima pravega rogača / naj me rogač vzame, če ni res; vse je šlo k rogaču 4. nar. po obrezovanju preostali del mladike z dvema do tremi očesi; kratki reznik: poganjki iz rogača / obrezati trto na rogač ● slabš. pomilovati rogača prevaranega (zakonskega) moža ♪
  8.      rôjsten  -tna -o prid. (ó) nanašajoč se na rojstvo: navesti rojstni datum / rojstni dan; rojstni kraj; poljud. rojstni list izpisek iz rojstne matične knjige; rojstni podatki dan, mesec, leto, kraj rojstva; rojstna hiša hiša, v kateri se kdo rodi in živi kot otrok; rojstna matična knjiga matična knjiga s podatki o rojstvu prebivalcev; izpisek iz rojstne matične knjige dokument s podatki o rojstvu kake osebe; (rojstno) ime ime, ki se da komu ob rojstvu ● zastar. tega človek še rojstni materi ne pove lastni ♪
  9.      rokáv  -a m (á) 1. del oblačila, ki obdaja posamezno roko: zašiti, zavihati rokav; obrisati si čelo ob rokav, v rokav, z rokavom; vtakniti roko v rokav; potegnila, pog. pocukala ga je za rokav in mu pomežiknila; levi rokav; prekratki rokavi; rokav je na komolcu raztrgan; rokavi obleke, pri obleki; dolžina rokava / dolgi ki segajo do zapestja, kratki ki segajo približno do polovice nadlakti, tričetrtinski rokavi ki segajo do komolcev ali približno do polovice podlakti; kimono rokavi široki, krojeni skupaj z zgornjim delom v obliki črke T ∙ ekspr. zasukati, zavihati (si) rokave z vnemo, prizadevnostjo (začeti) delati; ekspr. letnice je kar iz rokava stresal znal jih je povedati, našteti zelo hitro, brez premišljanja; govori, kakor bi iz rokava stresal hitro, gladko 2. stranska struga (reke): reka ima več rokavov; rokavi Mure / glavni, stranski rokav / mestece ob rečnem rokavu ♦ geogr. morski rokav; mrtvi rokav ♪
  10.      rokávec  -vca m (á) 1. knjiž. rokavček: oblekla mu je srajčko s kratkimi rokavci / zavihati si rokavce rokave 2. mn., nekdaj ženska bluza z rokavi, navadno platnena: oblečena je bila v široko krilo in bele rokavce; dekleta v vezenih rokavcih ♪
  11.      ropòt  -ôta m (ȍ ó) glagolnik od ropotati: ropot strojev / ropot stolov ob vstajanju / ropot s posodo / ropot voza po kamnitem tlaku // močen, kratek glas, močni, kratki glasovi zlasti pri udarjanju, zadevanju ob kaj: povzročati, preprečevati ropot; s ceste se je slišal oglušujoč ropot; hrup in ropot / z ropotom pasti, se prevrniti ● žarg. prirediti ropot nekdaj študentovsko zabavo, ki traja pozno v noč in na kateri se zlasti veliko pije ♪
  12.      rotacíjski 2 -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na rotacijo, stroj: rotacijski deli ♦ papir. rotacijski papir tanjši papir v zvitkih z veliko lesovine za tiskanje zlasti časopisov v visokih nakladah; tisk. rotacijski stroj tiskarski stroj za hitro tiskanje v visokih nakladah; rotacijski tisk ♪
  13.      róža  -e ž (ọ̑) 1. rastlina z izrazitim cvetom: roža cvete, ovene, raste; izpuliti rožo; cvetoče rože; greda, polna rož; cvetela je kot roža / planinske, poljske, vrtne rože / roža diši; nabirati, trgati rože; jesenske, pomladanske, pozne, prve rože; pisane, rdeče rože; šopek rož; vaza z rožami; lepa, rdeča je kot roža; tak si kot roža imaš, kažeš zdrav, lep videz / papirnate, umetne rože / ledene rože cvetlicam podobne tvorbe iz ledu na šipah / vzorec z rožami; pren., vznes. čudovita roža ljubezni // rastlina, ki se goji za okras: rože ji lepo uspevajo; gojiti, presajati, zalivati rože; rože na oknih; stojalo za rože / sobne rože 2. knjiž. vrtnica: rože bodejo; rezati rože; bele, rumene rože; dišeče rože / pritlikave rože 3. rdeč nazobčan kožni izrastek na vrhu petelinove glave; greben: petelin je stresal rožo; rdeč kot petelinja roža zelo / kokoš ima lepo rožo ● knjiž. na licih ji cvetejo rože je mlada in lepega obraza; star. čaj iz rož iz zdravilnih zelišč; ekspr. njegova življenjska pot ni bila posuta z rožami njegovo življenje ni bilo lahko, prijetno; nar. ivanjska roža ivanjščica; nar. primorsko kačja roža (divja) potonika; star. kraljeva roža Blagajev volčin; ekspr. po bitki so na snegu cvetele krvave rože so bile kaplje, lise krvi; nar. mrtvaška roža krizantema; ekspr. na licih so ji zacvetele rdeče rože zardela je; star. sončna roža sončnica; roža mogota po ljudskem verovanju zdravilna rastlina, ki ima nenavadno, skrivnostno moč; ekspr. roža deklet najlepša med dekleti; ekspr. dejal ji je, da je roža rož zelo lepa, najlepša ◊ bot. divja roža šipek; šentjanževa roža zdravilna rastlina s prosojno pikastimi listi in rumenimi cveti v socvetju, Hypericum perforatum; triglavska roža blazinasta visokogorska rastlina z deljenimi dlakavimi listi in navadno rožnatimi cveti, Potentilla nitida; etn. roža velika vezenina na oglu peče, zlasti v obliki šopka; jur. roža nekdaj pravica pašnih upravičencev do paše in drugih služnosti na skupni planini; lov. roža spodnji, kolobarčasti del roga pri jelenu, srnjaku; rdeča obrv zlasti pri divjem petelinu, ruševcu; meteor. vetrovna roža grafični prikaz povprečne hitrosti in relativne pogostosti smeri vetra v kakem kraju v določenem časovnem obdobju; navt. magnetna roža okrogla plošča pri (magnetnem) kompasu z označenimi stopinjami in glavnimi smermi neba; obrt. roža na golenico segajoči zoženi del prednjika pri škornju; um. križna roža okras gotske arhitekture v obliki stiliziranega štiridelnega rastlinskega motiva; vrtn. suha roža cvetlica z nevenljivimi cveti, socvetji; (kitajska) zlata roža do dva in pol metra visok okrasni grm z bodičastimi vejami, pernatimi listi in rumenimi cveti, Rosa hugonis; roža mahovka vrtnica, ki ima cvetno čašo in pecelj obrasla z dlačicami, Rosa centifolia var. muscosa; zgod. boji med rdečo in belo rožo boji od 1455 do 1485 med dvema angleškima kraljevskima rodbinama, od katerih je imela ena za simbol rdečo, druga pa belo vrtnico ♪
  14.      roženína  -e ž (í) trdo tkivo, ki sestavlja rogove, nohte, lase; roževina: kopitna roženina / porezati volu roženino na parkljih // snov iz tega tkiva: okviri očal iz roženine / prodajati roženino izdelke iz te snovi ◊ gozd. gostejši in temnejši les na zakrivljenem delu debla ali na spodnji strani vej pri iglavcih ♪
  15.      roževína  -e ž (í) trdo tkivo, ki sestavlja rogove, nohte, lase: roževina na parkljih se obrablja; obrezati kopitno roževino; plast roževine; počasna rast roževine // snov iz tega tkiva: glavnik iz roževine / umetna roževina ♪
  16.      rulétka  -e ž (ẹ̑) v ruskem okolju ruleta: izgubljati pri ruletki ♪
  17.      rulótka  -e ž (ọ̑) v tržaškem in beneškoslovenskem okolju stanovanjska prikolica: počitnice preživlja pod šotorom ali v rulotki ♪
  18.      rumèn  -êna -o prid. (ȅ é) ki je take barve kot rumenjak ali limona: rumen cvet; rumena bluza; šopek belih in rumenih narcis; rumeno klasje, listje; bledo, rjavo, svetlo, zelenkasto rumen; slamnato, zlato rumen; rumen kot kanarček, vosek; rumeno-črna zastava / rumena barva / rumeni zlatniki; pesn.: rumena zarja; rumeno sonce / koncert za rumeni abonma abonma z vstopnicami rumene barve; žarg.: na semaforju se prižge rumena luč svetlobni prometni znak, ki pomeni skorajšnjo spremembo glede prepovedi ali dovolitve prometa v določeni smeri; utripajoča rumena luč (na semaforju) // ki je temu podobne svetle barve: rumeni lasje; papir je bil od starosti rumen; rumena svetloba; krompir z rumenim mesom; ekspr. piti rumeno vino / bolnik je bil rumen v obraz; rumen od strahu bled; voščeno rumene roke / Rumeno morje // ki ima plodove ali gomolje take barve: rumeni krompir; rumeni muškat; rumena koleraba ● star. rumen denar zlat denar; publ. rumeni kontinent Azija; žarg., avt. rumeni pas vozni pas za avtobuse, taksije in vozila s prednostjo, ločen z rumeno, navadno neprekinjeno črto; nar. ti si pa res rumen neumen, nespameten; ekspr. rumena nevarnost naraščanje političnega, gospodarskega vpliva pripadnikov rumene rase; zastar. rumeno lice rdeče; slabš. črno-rumena monarhija Avstro-Ogrska ◊ agr. rumena pritlikavost virusna bolezen krompirja, čebule, pri kateri postane rastlina rumenkasta in zaostane v rasti; anat. rumena pega za svetlobo najbolj občutljivo mesto mrežnice; rumeno telesce skupek celic v jajčniku, ki izloča hormone; antr. rumena rasa; bot. rumeni lan rastlina z ostrorobim steblom in rumenimi cveti v socvetju, Linum flavum; rumena griva užitna, grmičasto razrasla goba z mesnatim betom, Clavaria flava; fot. rumeni filter rumenica; les. rumena pegavost začetna faza razkroja lesa, zlasti hrastovine in lesa iglavcev; med. rumena mrzlica tropska virusna bolezen z zlatenico in visoko temperaturo; šport. rumena majica majica rumene barve, ki jo nosi na etapnem tekmovanju vodeči kolesar; voj. rumeni našitki našitki, ki označujejo podoficirske čine; zool. rumeni strnad rumêno prisl.: rumeno se lesketati; rumeno zapečena skorja / piše se narazen ali skupaj: rumeno lisast ali rumenolisast; rumeno rjav; rumeno zelen ∙ ekspr. na travniku je vse rumeno zlatic zelo veliko rumêni -a -o sam.: zmagali so rumeni; dekle v rumenem ♪
  19.      sáden  -dna -o prid. (ā) nanašajoč se na sad ali sadje: sadne koščice, pečke / škropiti proti sadnim škodljivcem / sadni vrt sadovnjak; sadna drevesnica; sadne sadike; sadne sorte, vrste; obrezovati sadno drevje / sadni mlin; sadna stiskalnica, sušilnica, škropilnica; sadne škarje / sadni pridelek; dobra sadna letina / sadni jogurt; uporabljati sadni kis; sadni sok; sadna kaša gosta jed iz pretlačenega sadja; sadna pita, torta ◊ agr. sadna drozga zmečkano, zmleto sadje; sadno pleme sadna drevesa, ki so nastala s križanjem različnih vrst istega rodu; sadno vino povreti mošt iz sadja; gastr. sadna juha juha iz pretlačenega svežega sadja, razredčenega s sodavico, vinom ali mlekom; sadna kupa sadje s smetano, sladoledom, servirano navadno v kozarcih; sadna solata jed iz narezanega sadja z različnimi dodatki; kem. sadni sladkor fruktoza; teh. sadna centrifuga ♪
  20.      sálo  -a s (á) maščobno tkivo pri prašičih, zlasti okoli ledvic: salo se nabira; odstraniti zaklani živali salo / cvreti salo ∙ ekspr. ta ženska ima pa veliko sala je zelo debela // maščoba iz tega tkiva: zabeliti s salom / ocvrt na salu / zimske čevlje, škornje so mazali s salom ♪
  21.      sámček  -čka m (á) manjšalnica od samec: samček v kletki je začel peti / zapreči samček ♪
  22.      samoglásnik  -a m (ȃ) lingv. glas največje odprtostne stopnje, ob drugih glasovih navadno jedro zloga: ta samostalnik se končuje na samoglasnik; ojevski samoglasniki; dolžina samoglasnika; samoglasniki in soglasniki / dolgi, kratki samoglasnik; naglašeni, nenaglašeni samoglasnik; ozki samoglasnik sredinski samoglasnik višje lege // znak za tak glas: nerazločno napisani samoglasniki ♪
  23.      sámoočítek  -tka m (ȃ-ȋ) knjiž. očitek samemu sebi: občutek krivde in samoočitki; ekspr. oglašali so se grenki samoočitki / neutemeljen je samoočitek, da smo narod omahljivcev ♪
  24.      sarkóm  -a m (ọ̑) med. skupek izrojenih malignih celic vezivnega, opornega ali mišičnega tkiva ♪
  25.      scéna  -e ž (ẹ̑) 1. likovna oprema prizorišča v gledališču ali filmu: pripraviti sceno; ekspresionistična, realistična scena; scena prvega dejanja; osnutki za sceno / kostumi in scena / filmska, gledališka scena // knjiž. prizorišče, oder v gledališču: scena je bila med vso igro ista; osvetliti sceno; aplavz na odprti sceni med dejanjem 2. prizor: scena iz vsakdanjega življenja / nezanimive in razvlečene scene v romanu / scene niso dobro odigrali; ljubezenska scena v filmu 3. publ., navadno s prilastkom področje udejstvovanja in uveljavljanja: razmere na mednarodni politični sceni 4. ekspr. izražanje čustev, razpoloženja silovito, brez pridržkov: med njima je prihajalo do scen; pogovoru je sledila scena z očitki in prošnjami / žena mu dela scene javno kaže nejevoljo nanj, se netaktno vede ◊ gled. markirati sceno delati prizorišče s pomožnimi elementi; masovna scena v kateri nastopa množica ljudi ♪

   821 846 871 896 921 946 971 996 1.021 1.046  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA