Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

timijan (2)


  1.      tímijan  -a m (ȋ) vrtna zdravilna ali začimbna rastlina s sivo zelenimi dlakavimi listi in drobnimi rožnatimi cveti: gojiti timijan / dodati omaki timijan ♦ bot. močno dišeča zelnata ali delno olesenela rastlina z drobnimi listi; materina dušica ♪
  2.      tímijanov  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na timijan: timijanov vonj / timijanov čaj ♪



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA