Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

tile (101-125)


  1.      čvrstíti  -ím nedov. (ȋ í) redko utrjevati, krepiti: skupne težave so čvrstile njihovo tovarištvo ♪
  2.      daljinomér  -a m (ẹ̑) priprava za merjenje razdalje, oddaljenosti: fotografska kamera z vgrajenim svetlomerom in daljinomerom; artilerijski daljinomer; elektronski daljinomer ♪
  3.      démant  -a m (ẹ̑) knjiž. diamant: brusiti demante; kapljice so se svetile kakor demanti; trd ko demant / steklarski demant; pren. njene oči so dva črna demanta ♪
  4.      dezertêr  -ja m (ȇ) kdor pobegne od vojakov ali iz boja, vojaški begunec: dezerterja so ustrelili; sodili so mu kot dezerterju; dezerterji (iz) armade; po gozdovih so se klatile trume dezerterjev; pren. dezerterji iz organizacije ♪
  5.      di...  ali dí... in di... prvi del zloženk (ȋ) nanašajoč se na število dve: dihibrid, dimorfizem; dibrometilen, dimetilamin, dinitrofenol ♪
  6.      dissous  [disú] neskl. pril. (ȗ) kem., v zvezi dissous plin acetilen (v jeklenkah), raztopljen v acetonu: rezati, variti z dissous plinom ♪
  7.      divizíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na divizijo: divizijski general / divizijska artilerija; divizijsko poveljstvo ♪
  8.      drúžbenica  -e ž (ȗ) 1. rel. članica Marijine družbe: najprej so se zvrstile v procesijo (Marijine) družbenice 2. zastar. ženska, ki je s kom, zlasti zaradi zabave; družabnica: bila mu je zvesta družbenica na izletih ♪
  9.      dúrnica  -e ž (ȗ) star. (vratno) krilo, vratnica: durnice so popustile in vrata so se na široko odprla; ponavadi odpirajo samo eno durnico ♪
  10.      éter 1 étra m (ẹ́) poljud. lahko hlapljiva in vnetljiva tekočina, ki se uporablja zlasti kot narkotik ali topilo, strok. dietileter: narkotizirati z etrom; vonj po etru // kem. spojina, ki nastane s spajanjem dveh molekul alkohola z odcepom vode: dietileter je eden najvažnejših etrov ♪
  11.      fósfor  -ja in -a m (ọ̑) kem. rumenkasta strupena ali rdeča nestrupena nekovina, element P: fosfor se je vžgal; oči so se mu svetile kot fosfor v temi / beli, rdeči fosfor ♪
  12.      fregáta  -e ž (ȃ) voj. vojna ladja, oborožena z lahko artilerijo za zaščito konvojev: konvoj je imel na razpolago fregato in dva rušilca / kapetan fregate čin, za stopnjo višji od kapetana korvete, ali nosilec tega čina // nekdaj manjša trijamborna vojna ladja, oborožena s topovi ♪
  13.      gorèč  -éča -e prid. (ȅ ẹ́) 1. ki gori: goreč kup sena; goreča bakla; goreča hiša; v roki je držal gorečo trsko / še gorečo pipo je vtaknil v žep // ki gori in daje svetlobo: goreča sveča / goreča žepna svetilka; pren., knjiž. okna, goreča v večerni zarji 2. pesn. ki je po barvi podoben ognju: šopek gorečega maka; goreče rože 3. ekspr. razgret od bolezni, napora: hladila si je goreča lica 4. ekspr. zelo prizadeven, navdušen: postal je goreč privrženec sistema; goreč govornik, politik; za delo je bil ves goreč / bil je njen goreč častilec / goreče srce // ki izraža, kaže veliko prizadevnost, navdušenje: z gorečim glasom ji je začel govoriti; goreč pogled / goreč poljub / njegove goreče besede so jo prevzele 5. ki se pojavlja z zelo veliko intenzivnostjo: goreča molitev, prošnja; imel je eno samo gorečo željo / goreča ljubezen goréče prisl.: goreče hrepeneti, ljubiti, prositi; goreče mu je stisnil roko; prim. goreti ♪
  14.      gréd  -í ž, daj., mest. ed. grédi (ẹ̑) 1. strojn. palici podoben del stroja za prenašanje vrtilnega gibanja: na motorju je počila gred; gred se vrti tudi z osem tisoč obrati v minuti; jeklena gred; premer gredi / delovna gred glavna gred delovnega stroja; gnana, gonilna gred menjalnika; kardanska gred dvodelna, s kardanskim zgibom v sredi; krmilna gred; motorna gred kolenasta, na katero so vezane ojnice motorja; odmična gred ki odmika ventile s sedežev; pogonska gred glavna gred pogonskega stroja 2. palica, na kateri prenočuje, počiva perutnina: na gredi ni bilo niti ene kokoši / kokošja gred / v gozdu so zakasnele ptice iskale gredi 3. redko vzdolžni, nosilni del ogrodja ladje, čolna; gredelj: ladijska gred; gred razbitega čolna 4. štirikotno obtesano ali obžagano deblo, zlasti v gradbenih konstrukcijah; tram: pritisnilo ga je med gredi, da je negibno obležal ◊ šport. vodoravno položen tram za telesne vaje, zlasti v ravnotežju ♪
  15.      hávbica  -e ž (ȃ) voj. artilerijsko orožje s krajšo cevjo za streljanje pod strmim kotom na cilje v zaklonu: streljati iz havbic; baterija stopetmilimetrskih havbic ♪
  16.      hónved  -a m (ọ̑) zgod. ogrski deli vojske v Avstro-Ogrski, ki niso spadali pod skupno vojno ministrstvo: honved je štel precej pehotnih, huzarskih in artilerijskih polkov // pripadnik teh delov vojske: honvedi z naperjenimi puškami ♪
  17.      intervenírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. narediti, ukreniti kaj takega, kar (odločilno) vpliva na potek česa, poseči (vmes): gorska reševalna služba je takoj intervenirala / v napadu je še pravočasno intervenirala težka artilerija prišla na pomoč, pomagala ♦ ekon. intervenirati na tržišču povečati ponudbo ali povpraševanje zaradi znižanja ali zvišanja tržne cene // v zvezi z za posredovati, prositi: večkrat je uspešno interveniral zanj 2. z dejanjem, ukrepom (odločilno) vplivati na notranje ali zunanje zadeve druge države, vmešati se: intervenirati z orožjem ♪
  18.      jagnjetíti  -ím nedov. in dov. (ȋ í) nav. 3. os. roditi, povreči jagnje: ovce, ki so jagnjetile, so posebej hranili ♪
  19.      kálcijev  -a -o prid. (á) nanašajoč se na kalcij: kalcijeve soli, spojine / kalcijev alumosilikat, hidrid; kalcijev karbid spojina kalcija in ogljika, ki z vodo tvori acetilen; kalcijev karbonat, silikat ♪
  20.      karbíd  -a m (ȋ) 1. kem. spojina kovine, silicija ali bora z ogljikom: značilnosti karbidov / železov karbid 2. poljud. spojina kalcija in ogljika, ki z vodo tvori acetilen, strok. kalcijev karbid: drobiti karbid / uporabljati karbid za razsvetljavo ♪
  21.      karbíden  -dna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na karbid: karbidna zrnca / karbidna svetilka acetilenska svetilka ◊ kem. karbidno apno gašeno apno, ki ga tvori kalcijev karbid z vodo; metal. karbidna trdina zelo trda zlitina iz kovinskega karbida in kovinskega veziva ♪
  22.      karbídka  -e ž (ȋ) žarg. acetilenska svetilka: svetiti s karbidko ♪
  23.      karbídovka  -e ž (ȋ) pog. acetilenska svetilka: prižgati karbidovko; razsvetljevati jame s karbidovkami; petrolejke in karbidovke ♪
  24.      kavaleríst  -a m (ȋ) star. konjenik: kavaleristi in artileristi ♪
  25.      kavêrna  -e ž (ȇ) 1. med. rana, nastala zaradi razpada tkiva, navadno v pljučih: imeti kaverno / odprta kaverna 2. voj. jama, navadno vdolbena v skalnat teren, za zaščito pred artilerijskim ali letalskim napadom, zaklonišče: skrivati se v kaverni ♪

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA