Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
til (426-450)
- brême -éna s (é ẹ́) 1. težek predmet, ki se nosi navadno na ramenih: naložiti si breme; nositi breme na plečih; odložiti, odvreči breme z ramen; opotekati se pod težo bremena / maksimalno dovoljeno breme za vozilo tovor / nar. breme dračja butara, sveženj 2. težava, skrb, nadloga: težko breme mu je padlo od srca; vsak mora nositi svoje breme / breme let, starosti 3. s prilastkom dolžnost, obveznost: odvzeti ženam gospodinjska bremena; država je prevzela nase breme plačevanja stroškov za vzdrževanje onemoglih // nav. mn. dajatev, davščina: pritiskala so ga velika bremena; oprostili so kmeta tlake, desetine in drugih bremen; davčna bremena ● bila je v breme sosedom sosedje so skrbeli zanjo, so jo preživljali; pasti občini v breme živeti na stroške občine ◊ ekon. prispevki gredo v breme proračuna se plačujejo iz proračuna; fin. v breme leva stran, kolona v
knjigovodskih kontih, kamor se vpisujejo obremenitve; knjižiti v breme; jur. dokazno breme ♪
- bremenopís -a m (ȋ) fin. knjiženje v breme: bremenopisi računov // obvestilo o takem knjiženju: poslati bremenopis ♪
- brêsti brêdem nedov., brêdel in brédel brêdla, stil. brèl brêla (é) 1. hoditi po vodi, po čem ovirajočem: stopil je v reko in začel bresti; bresti vodo do kolen; bresti sneg; bresti čez reko; bresti skozi grmovje, po blatu ∙ ekspr. bresti v dolgove zelo se zadolževati; ekspr. bredli so po krvi umorili so mnogo ljudi 2. redko premikati prste, roke v čem gostem; broditi: bresti z roko po laseh ♪
- brezčútnost -i ž (ū) lastnost brezčutnega človeka: neusmiljena brezčutnost ljudi / polastila se ga je brezčutnost; brezčutnost do sreče ali nesreče / histerična brezčutnost kože ♪
- brezdómstvo -a s (ọ̑) stanje človeka brez doma: revščina in brezdomstvo; na vsakem koraku je čutil osamljenost in brezdomstvo ♪
- brezméjen -jna -o prid. (ẹ̄) ki je brez meje: brezmejen prostor / brezmejno morje // ekspr. zelo velik ali dolgo trajajoč: lotila se ga je brezmejna groza; brezmejna ljubezen, žalost brezméjno prisl.: vsi so mu brezmejno zaupali; brezmejno vdan ♪
- brezoblíčen -čna -o prid. (ȋ ȋ) 1. ki je brez določene oblike: podoben je bil veliki brezoblični gmoti; iz brezoblične skale izklesati kip / brezoblična stavba iz opeke; brezoblično in krvavo telo / zopet so se vrstili pusti, brezoblični dnevi; brezoblična misel 2. ekspr. nezaveden, neosveščen: brezoblična in nemočna množica ♪
- brezosében -bna -o prid. (ẹ̑) 1. ki je brez osebne čustvene prizadetosti: v tej zadevi je treba biti brezoseben; zdela se mu je čisto brezosebna in hladna / brezosebni, odmaknjeni pogled; brezosebno pomilovanje // redko neoseben, objektiven: brezosebna kritika 2. ki ne izraža osebnih, tipičnih značilnosti: brezosebni junaki drame / pisateljev brezosebni stil; brezosebna hotelska soba ◊ lingv. brezosebna glagolska oblika oblika, ki ne kaže glagolske osebe; brezosebna raba brezosébno prisl.: v tem stavku je glagol rabljen brezosebno ♪
- brézovka -e ž (ẹ́) 1. brezova šiba: na svoji koži boš občutil brezovko; švrkati koga z brezovko 2. redko brezova metla: pometati z brezovko ♪
- brezplóden -dna -o prid. (ọ̄) knjiž. ki je brez uspeha, koristi: vsi poskusi, da bi dosegel breg, so bili brezplodni; brezplodno delo, iskanje / dolga, brezplodna leta / spustil se je v brezplodno prerekanje nepotrebno, nesmiselno brezplódno prisl.: brezplodno izgubljati čas ♪
- brezpomémbnost -i ž (ẹ̄) lastnost, značilnost brezpomembnega: gospodarska brezpomembnost dežele; brezpomembnost vprašanja / ob njem je začutil svojo brezpomembnost; njegova moč je vse tovariše potisnila v brezpomembnost / ves čas mu je pripovedovala same brezpomembnosti ♪
- brezsmíselnost -i [sǝl] ž (ȋ) lastnost, značilnost brezsmiselnega: občutil je brezsmiselnost njegovih besed ♪
- brezvóljen -jna -o prid. (ọ́ ọ̄) knjiž. ki je brez volje, hotenja: brezvoljen, potrt človek; postal je popolnoma brezvoljen; bila je brezvoljno, tujemu hotenju podrejeno bitje / hodila je s počasnimi, brezvoljnimi koraki / brezvoljna topost, vdanost brezvóljno prisl.: brezvoljno se je lotil dela; brezvoljno se je prepustila njegovemu vodstvu ♪
- brežìč -íča m (ȉ í) manjšalnica od breg: hiša stoji na brežiču; spustil se je po brežiču proti koči ♪
- bŕhek tudi brhèk bŕhka -o in -ó, stil. brhèk -hkà -ò prid., brhkéjši in bŕhkejši (ŕ ǝ̏ ŕ; ǝ̏ ȁ) raba peša lep, čeden, postaven: brhek mlad fant; dekle je živo in brhko // zastar. hiter, uren: prijezdil je na brhkem vrancu bŕhko tudi brhkó prisl.: brhko se suče po kuhinji ♪
- bríčka -e ž (ȋ) v ruskem in poljskem okolju lahek, navadno odprt voz z dvema sedežema: pred gostilno je pripeljala brička ♪
- brídek -dka -o stil. -ó prid., bridkéjši tudi brídkejši (í ȋ) 1. nav. ekspr. ki vzbuja duševno bolečino: obšel ga je bridek spomin; izučile ga bodo bridke izkušnje; prizadejal mu je marsikatero bridko uro; ganila ga je njena bridka usoda / bridek smeh; točiti bridke solze / trpeti bridke bolečine hude; star. bridka smrt / vljudnostna fraza ob smrti iskreno sožalje ob bridki izgubi ∙ star. bridka martra križ s podobo Kristusa // ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: igralci so bili za tekmo premalo pripravljeni, to je bridka resnica; bridka zmota 2. star. oster: bridki meč; bridka sablja 3. nar. vzhodno grenek: bridek okus zdravila brídko stil. bridkó 1. prislov od bridek: bridko se nasmehniti, vzdihovati, zajokati 2. ekspr. izraža veliko mero: še bridko se boš kesal; bridko
se motiš, če misliš tako; držala se je bridko resno / bridko pogrešati, žalovati; sam.: preslišati mora marsikatero bridko ♪
- brížen -žna -o prid. (í ȋ) knjiž. skrben: brižni sadjar pravočasno obreže drevje; premalo brižen za svojo zunanjost / njena brižna skrb za otroke brížno prisl.: brižno se je lotil učenja; stražar se brižno ozira na vse strani ♪
- brížnost -i ž (í) knjiž. skrbnost, prizadevnost: vsa njena brižnost je brez uspeha; z vso potrebno brižnostjo se je lotil dela ♪
- brlívka -e ž (ȋ) preprosta svetilka, navadno na olje: brlivka sveti, utriplje pred sliko; prižgati, ugasniti brlivko // ekspr. luč, ki slabo, medlo sveti: pri taki brlivki se ne da brati ♪
- brnístra -e ž (ȋ) bot. šibasta obmorska grmičasta rastlina z rumenimi cveti, Spartium junceum: vlakna brnistre se uporabljajo v tekstilni industriji ♪
- brodárstvo -a s (ȃ) 1. opravljanje brodarskega poklica: zaradi starosti je prepustil brodarstvo sinu 2. redko pomorstvo, plovba: razvoj brodarstva ♪
- brodník -a m (í) 1. kdor kaj prevaža z brodom: brodnik prepelje potnika na drugi breg // nekdaj kdor prevaža tovore po reki: brodniki so vozili žito po Savi 2. zastar. mornar: vihar je zagnal brodnike na otok ◊ zool. četveroškrgar s polžasto zavito lupino, Nautilus pompilius ♪
- brodníštvo -a s (ȋ) opravljanje brodniškega poklica: zaradi starosti je opustil brodništvo / nekdanje brodništvo na Savi ♪
- bróška -e ž (ọ̑) okrasna naprsna zaponka: na prsih se ji je svetila velika broška; keramična, zlata broška ♪
301 326 351 376 401 426 451 476 501 526