Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

til (251-275)



  1.      svetílnost  -i ž () sposobnost telesa, da oddaja svetlobo: svetilnost narašča, pada; povečati svetilnost žarnic ♦ fiz. razmerje med svetlobnim tokom in prostorskim kotom, v katerega seva svetilo enakomerno
  2.      svetílo  -a s (í) predmet, priprava, ki oddaja svetlobo: namestiti, prižgati svetilo; cevasto svetilo; umetna svetila in ogrevala / svetila na motornih vozilih ♦ fiz. ploskovno svetilo
  3.      šestílo  -a s (í) priprava iz dveh gibljivih krakov za risanje krogov, merjenje manjših razdalj: uporabljati šestilo; prenašati daljice s šestilom; risati krog s šestilom ♦ geom. elipsno šestilo priprava za risanje elips; gozd. debelinsko šestilo za merjenje premera debel; teh. objemno šestilo šestilu podobna merilna priprava z navznoter ukrivljenima krakoma; palično šestilo ki se rabi za risanje večjih krogov
  4.      štílarica  tudi štílerica -e ž () žarg., voj. ročna bomba nemške izdelave z držajem: vreči štilarico
  5.      taktílen  -lna -o prid. () knjiž. tipen: taktilni dražljaji; taktilne zaznave / taktilna občutljivost / taktilni tip človeka tip človeka, ki ima zelo jasne tipne zaznave in predstaveanat. taktilne brbončice tipalne brbončice
  6.      tekstíl  -a m () izdelki, narejeni zlasti s tkanjem, pletenjem: izvažati tekstil; cene tekstila / umetni tekstil
  7.      tekstílec  -lca m () delavec v tekstilni industriji: srečanje tekstilcev // nav. mn., žarg. tekstilna tovarna: tekstilci izvažajo vedno več izdelkov
  8.      tekstílen  -lna -o prid. () nanašajoč se na tekstil: tekstilna surovina / tekstilna industrija; tekstilna tovarna / tekstilni tehnik / tekstilni izdelki
  9.      tekstílije  -lij ž mn.) tekst. tekstilne surovine in izdelki: uvažati tekstilije / gumi, tekstilije in druge surovine
  10.      tekstílka  -e ž () delavka v tekstilni industriji: zaslužek tekstilk
  11.      tetraetíl  -a m () kem., v zvezi svinčev tetraetil oljnata tekočina, ki se dodaja bencinu za preprečevanje prehitrega zgorevanja v motorju
  12.      tístile  -a- -o- zaim. () ekspr. tisti: sédi na tistile stol; ustavili so se pri tistihle topolih; tistale ženska je ravnateljica
  13.      tortílja  -e ž () 1. v španskem okolju jed iz stepenih jajc, zelenjave, začimb: delati tortilje; tortilja s fižolovim nadevom 2. v latinskoameriškem okolju tanek mlinec iz koruzne ali bele moke, pečen na vroči plošči ali kamnu: peči tortilje
  14.      tríklóretilén  -a m (-ọ̑-ẹ̑) kem. trikloreten
  15.      trotíl  -a m () voj. eksplozivna snov, ki nastane tako, da se trije atomi vodika v molekuli toluena nadomestijo s tremi nitroskupinami: eksplozija trotila; bomba s trotilom
  16.      usmrtílen  -lna -o prid. () ki usmrti: usmrtilni strup; usmrtilno orožje ♦ lov. usmrtilni strel strel, s katerim se usmrti ranjena, bolna žival
  17.      utilitárec  -rca m () knjiž. kdor v človekovem delovanju (pretirano) poudarja praktično uporabnost, koristnost: formalisti in utilitarci v umetnosti; egoistični utilitarci
  18.      utilitáren  -rna -o prid. () 1. ki v človekovem delovanju (pretirano) poudarja praktično uporabnost, koristnost: utilitarni nazori; utilitarna usmeritev literature / utilitarna in tendenčna kritika; utilitarna poezija 2. uporabnosten, koristnosten: utilitarni nameni, razlogi / utilitarna naloga
  19.      utilitaríst  -a m () 1. pristaš utilitarizma: ideje utilitaristov 2. kdor v človekovem delovanju (pretirano) poudarja praktično uporabnost, koristnost: utilitaristi v umetnosti
  20.      utilitarístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na utilitariste ali utilitarizem: utilitaristična etična načela / utilitaristično pojmovanje umetnosti / utilitaristična filozofija
  21.      utilitarízem  -zma m () 1. filoz. filozofski nazor, po katerem je osnova in merilo človekovega delovanja, moralnega vrednotenja korist: utilitarizem razsvetljencev; utilitarizem in hedonizem 2. (pretirano) poudarjanje praktične uporabnosti, koristnosti v človekovem delovanju: obsodili so utilitarizem v umetnosti; zaiti v utilitarizem
  22.      utilitárnost  -i ž () lastnost, značilnost utilitarnega: pretirano poudarjati utilitarnost umetnosti / njegova kritika je zašla v tendečnost in utilitarnost
  23.      utíliti  tudi utílity -ja [utiliti] m () gospodinjski delovni prostor: kabinet, otroška soba in utiliti
  24.      ventíl  -a m () 1. teh. naprava za reguliranje pretoka tekočin in plinov s čepom na steblu: odviti, priviti ventil; ventil na jeklenki; okrov ventila / kotni ventil na oglu dveh pravokotno stoječih cevi; redukcijski ventil ki omogoča na odjemni strani stalno enak znižan tlak plina, pare; tlačni ventil skozi katerega izteka tekočina iz črpalke, plin iz batnega kompresorja; varnostni ventil ki se avtomatično odpre, ko tlak tekočine, plina preveč narasteelektr. ventil elektronska naprava, ki prepušča električni tok zlasti v eni smeri; muz. ventil priprava pri trobilih za podaljšanje zračnega stebra v cevi instrumenta, ki omogoča igranje kromatičnih tonov; strojn. iglasti ventil ki zapira z dolgim in ozkim stožcem; sesalni ventil skozi katerega doteka tekočina v valj batne črpalke ali motorja 2. ekspr. kar sprošča veliko čustveno vznemirjenost: iskati si ventile v naravi / ventil kritike, smeha; ventil za jezo / satira je družbeni ventil
  25.      ventilácija  -e ž (á) 1. glagolnik od ventilirati: naprava za ventilacijo; ventilacija predora, prostorov // zračenje, prezračevanje sploh: v kmečkih hlevih je ventilacija slaba / naravna, umetna ventilacija ♦ teh. vzgonska ventilacija 2. celota ventilacijskih naprav: vgraditi ventilacijo

   126 151 176 201 226 251 276 301 326 351  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA