Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
til (251-275)
- svetílnost -i ž (ȋ) sposobnost telesa, da oddaja svetlobo: svetilnost narašča, pada; povečati svetilnost žarnic ♦ fiz. razmerje med svetlobnim tokom in prostorskim kotom, v katerega seva svetilo enakomerno ♪
- svetílo -a s (í) predmet, priprava, ki oddaja svetlobo: namestiti, prižgati svetilo; cevasto svetilo; umetna svetila in ogrevala / svetila na motornih vozilih ♦ fiz. ploskovno svetilo ♪
- šestílo -a s (í) priprava iz dveh gibljivih krakov za risanje krogov, merjenje manjših razdalj: uporabljati šestilo; prenašati daljice s šestilom; risati krog s šestilom ♦ geom. elipsno šestilo priprava za risanje elips; gozd. debelinsko šestilo za merjenje premera debel; teh. objemno šestilo šestilu podobna merilna priprava z navznoter ukrivljenima krakoma; palično šestilo ki se rabi za risanje večjih krogov ♪
- štílarica tudi štílerica -e ž (ȋ) žarg., voj. ročna bomba nemške izdelave z držajem: vreči štilarico ♪
- taktílen -lna -o prid. (ȋ) knjiž. tipen: taktilni dražljaji; taktilne zaznave / taktilna občutljivost / taktilni tip človeka tip človeka, ki ima zelo jasne tipne zaznave in predstave ♦ anat. taktilne brbončice tipalne brbončice ♪
- tekstíl -a m (ȋ) izdelki, narejeni zlasti s tkanjem, pletenjem: izvažati tekstil; cene tekstila / umetni tekstil ♪
- tekstílec -lca m (ȋ) delavec v tekstilni industriji: srečanje tekstilcev // nav. mn., žarg. tekstilna tovarna: tekstilci izvažajo vedno več izdelkov ♪
- tekstílen -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na tekstil: tekstilna surovina / tekstilna industrija; tekstilna tovarna / tekstilni tehnik / tekstilni izdelki ♪
- tekstílije -lij ž mn. (í ȋ) tekst. tekstilne surovine in izdelki: uvažati tekstilije / gumi, tekstilije in druge surovine ♪
- tekstílka -e ž (ȋ) delavka v tekstilni industriji: zaslužek tekstilk ♪
- tetraetíl -a m (ȋ) kem., v zvezi svinčev tetraetil oljnata tekočina, ki se dodaja bencinu za preprečevanje prehitrega zgorevanja v motorju ♪
- tístile -a- -o- zaim. (ȋ) ekspr. tisti: sédi na tistile stol; ustavili so se pri tistihle topolih; tistale ženska je ravnateljica ♪
- tortílja -e ž (ȋ) 1. v španskem okolju jed iz stepenih jajc, zelenjave, začimb: delati tortilje; tortilja s fižolovim nadevom 2. v latinskoameriškem okolju tanek mlinec iz koruzne ali bele moke, pečen na vroči plošči ali kamnu: peči tortilje ♪
- tríklóretilén -a m (ȋ-ọ̑-ẹ̑) kem. trikloreten ♪
- trotíl -a m (ȋ) voj. eksplozivna snov, ki nastane tako, da se trije atomi vodika v molekuli toluena nadomestijo s tremi nitroskupinami: eksplozija trotila; bomba s trotilom ♪
- usmrtílen -lna -o prid. (ȋ) ki usmrti: usmrtilni strup; usmrtilno orožje ♦ lov. usmrtilni strel strel, s katerim se usmrti ranjena, bolna žival ♪
- utilitárec -rca m (ȃ) knjiž. kdor v človekovem delovanju (pretirano) poudarja praktično uporabnost, koristnost: formalisti in utilitarci v umetnosti; egoistični utilitarci ♪
- utilitáren -rna -o prid. (ȃ) 1. ki v človekovem delovanju (pretirano) poudarja praktično uporabnost, koristnost: utilitarni nazori; utilitarna usmeritev literature / utilitarna in tendenčna kritika; utilitarna poezija 2. uporabnosten, koristnosten: utilitarni nameni, razlogi / utilitarna naloga ♪
- utilitaríst -a m (ȋ) 1. pristaš utilitarizma: ideje utilitaristov 2. kdor v človekovem delovanju (pretirano) poudarja praktično uporabnost, koristnost: utilitaristi v umetnosti ♪
- utilitarístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na utilitariste ali utilitarizem: utilitaristična etična načela / utilitaristično pojmovanje umetnosti / utilitaristična filozofija ♪
- utilitarízem -zma m (ȋ) 1. filoz. filozofski nazor, po katerem je osnova in merilo človekovega delovanja, moralnega vrednotenja korist: utilitarizem razsvetljencev; utilitarizem in hedonizem 2. (pretirano) poudarjanje praktične uporabnosti, koristnosti v človekovem delovanju: obsodili so utilitarizem v umetnosti; zaiti v utilitarizem ♪
- utilitárnost -i ž (ȃ) lastnost, značilnost utilitarnega: pretirano poudarjati utilitarnost umetnosti / njegova kritika je zašla v tendečnost in utilitarnost ♪
- utíliti tudi utílity -ja [utiliti] m (ȋ) gospodinjski delovni prostor: kabinet, otroška soba in utiliti ♪
- ventíl -a m (ȋ) 1. teh. naprava za reguliranje pretoka tekočin in plinov s čepom na steblu: odviti, priviti ventil; ventil na jeklenki; okrov ventila / kotni ventil na oglu dveh pravokotno stoječih cevi; redukcijski ventil ki omogoča na odjemni strani stalno enak znižan tlak plina, pare; tlačni ventil skozi katerega izteka tekočina iz črpalke, plin iz batnega kompresorja; varnostni ventil ki se avtomatično odpre, ko tlak tekočine, plina preveč naraste ♦ elektr. ventil elektronska naprava, ki prepušča električni tok zlasti v eni smeri; muz. ventil priprava pri trobilih za podaljšanje zračnega stebra v cevi instrumenta, ki omogoča igranje kromatičnih tonov;
strojn. iglasti ventil ki zapira z dolgim in ozkim stožcem; sesalni ventil skozi katerega doteka tekočina v valj batne črpalke ali motorja 2. ekspr. kar sprošča veliko čustveno vznemirjenost: iskati si ventile v naravi / ventil kritike, smeha; ventil za jezo / satira je družbeni ventil ♪
- ventilácija -e ž (á) 1. glagolnik od ventilirati: naprava za ventilacijo; ventilacija predora, prostorov // zračenje, prezračevanje sploh: v kmečkih hlevih je ventilacija slaba / naravna, umetna ventilacija ♦ teh. vzgonska ventilacija 2. celota ventilacijskih naprav: vgraditi ventilacijo ♪
126 151 176 201 226 251 276 301 326 351