Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

til (1.701-1.725)


  1.      nèpazljívost  -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost nepazljivega človeka: nepazljivost učencev ga je pri pouku zelo motila / do nesreče je prišlo zaradi nepazljivosti uslužbencev ♪
  2.      nèpážnja  -e ž (ȅ-á) knjiž. nepazljivost: vzrok nesreče je bila nepažnja / čutil je, da jo je s svojo nepažnjo prizadel nepozornostjo ♪
  3.      nèpoklícanec  -nca m (ȅ-ȋ) ekspr. 1. kdor ni poklican, ni usposobljen za kaj: takoj se vidi, da so se dela lotili nepoklicanci // kdor ni povabljen, ni zaželen: prireditve se je udeležilo tudi nekaj nepoklicancev 2. ničvreden, malovreden človek: vmes je posegel neki nepoklicanec in ga umoril ♪
  4.      nèpokòj  -ója in -ôja m (ȅ-ȍ ȅ-ọ́, ȅ-ó) knjiž. nemir: nepokoj v dvorani se je brž polegel / delati nepokoj / polastil se ga je nepokoj / njegov obraz izraža nepokoj ♪
  5.      nèpomémben  -bna -o prid. (ȅ-ẹ̄) ki ni pomemben: nepomembna tekma / v tem času se je zvrstilo nekaj nepomembnih dogodkov; spregovorila sta nekaj nepomembnih besed / nepomemben človek; ekspr. pri tem delu se jim je zdel nepotreben in nepomemben / publ. pri odločanju je imel nepomembno vlogo je malo vplival na odločitev // knjiž., ekspr. majhen, neznaten: nepomembna količina / imela sta čisto nepomemben prepir nèpomémbno prisl.: v povedni rabi kaj si misli pri tem, je nepomembno ♪
  6.      nèpopísen  -sna -o prid. (ȅ-ȋ) 1. nav. ekspr. ki se ne da popisati, opisati: imel je čudne, nepopisne občutke; to je bil nenavaden, nepopisen prizor; gozdovi so se prelivali v nepopisnih barvah / z vrha gore je nepopisen razgled 2. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: začutil je nepopisno grozo; zajelo jih je nepopisno navdušenje nèpopísno prisl.: nepopisno se razveseliti; nepopisno lepa pokrajina ♪
  7.      nèpopisljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) nepopisen: to je bil nepopisljiv občutek / ekspr. nepopisljivo navdušenje, veselje nèpopisljívo prisl.: sporočilo ga je nepopisljivo užalostilo ♪
  8.      nèposréden  -dna -o prid., nèposrédnejši (ȅ-ẹ̑) 1. ki je brez posredovanja, brez česa vmesnega: neposreden stik, vpliv; ostra beseda je bila neposreden vzrok za prepir; ostali so v neposredni zvezi z zaledjem / ima neposredne dokaze za njihovo krivdo / neposredni poslušalci koncerta ki so navzoči pri koncertu / neposredni radijski prenos tekme prenos s tekmovališča istočasno s tekmo; neposredna razsvetljava razsvetljava, pri kateri padajo žarki svetila naravnost na osvetljeno ploskev; nekatere rastline ne prenesejo neposrednega sonca // ki ima odkrit, sproščen odnos do okolja: zelo neposreden človek je / želel si je bolj neposrednega pogovora z očetom 2. ki je zelo malo oddaljen a) krajevno: stanuje v neposredni bližini avtobusne postaje b) časovno: vse se bo pojasnilo v neposredni prihodnosti // ki se lahko zgodi v določenem položaju, ob določenem času: neposredna vojna nevarnost je minila / rešil ga je iz neposredne nevarnosti ◊ biol. neposredni prednik; neposredna delitev delitev celice na dva enaka dela brez razpada jedra na kromosome; ekon. neposredni proizvajalec proizvajalec, ki dela v proizvodnji in ustvarja materialne dobrine; neposredna menjava menjava, ki poteka po načelu blago za blago; jur. neposredni davek davek od dohodkov in premoženja; neposredna volilna pravica pravica voliti brez posrednika; neposredne volitve; lingv. neposredni predmet predmet v tožilniku, pri zanikanem povedku pa v rodilniku; mat. neposredni dokaz dokaz, pri katerem se izvede izrek tako, da se izhaja iz že znanih resnic; ped. neposredna metoda učenje tujega jezika brez uporabe maternega jezika; polit. neposredna demokracija demokracija, v kateri med voljenimi predstavniki in volivci ni političnih strank kot vmesnega člena; ptt neposredna zveza zveza brez posredovanja vmesnih pošt ali telefonskih in telegrafskih central nèposrédno prisl.: vedno govori zelo neposredno; neposredno voliti; neposredno vprašati; biti neposredno odgovoren; dobiti kaj neposredno iz tovarne; publ.: neposredno po vojni takoj; neposredno pred odhodom tik ♪
  9.      nèposrédnost  -i ž (ȅ-ẹ̑) lastnost, značilnost neposrednega: neposrednost tujih vplivov je dokazana / živa, ljudska neposrednost / neposrednost njegovega članka jih je presenetila / predstavo je režiser oblikoval z veliko neposrednostjo ♪
  10.      nèpoštênje  -a s (ȅ-é) knjiž. nepoštenost: verjetno se je zmotil, takega nepoštenja ni zmožen ♪
  11.      nèpoučênost  -i ž (ȅ-é) stanje nepoučenega človeka: krivico so mu storili zaradi nepoučenosti / presenetila ga je nepoučenost teh ljudi ♪
  12.      nèpovédan  -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) knjiž. ki ni povedan, ni izrečen: nezaupanje je čutil iz njenega pogleda in iz nepovedanih besed / ekspr. z njo je odšlo veliko nepovedanih pravljic ♪
  13.      nèpričakován  -a -o prid. (ȅ-á) 1. ki ni pričakovan: prišli so nepričakovani gostje / nepričakovan dogodek; nastopile so nepričakovane ovire, težave; nepričakovana zmaga; na nepričakovano vprašanje ni znal odgovoriti / redko kadar sem se oglasil tam, sem bil nepričakovan nezaželen 2. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: občutil je nepričakovan užitek nèpričakováno 1. prislov od nepričakovan: nepričakovano se zgoditi; zbrali so nepričakovano veliko vsoto; študij je končal nepričakovano hitro 2. izraža trenutnost: nepričakovano se je sklonil in stekel proč ♪
  14.      nèprijéten  -tna -o prid., nèprijétnejši (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) 1. ki ni prijeten: začutil je neprijeten hlad; neprijeten veter; neprijetna pokrajina / ima zelo neprijeten občutek / evfem. ima neprijetne slutnje slabe / neprijeten okus, vonj // z dajalnikom ki ne ugaja, ni všeč: te besede so mu neprijetne / njegovo izražanje mu je bilo neprijetno 2. ki povzroča zadrego, napetost: čaka ga precej neprijeten pogovor; v zelo neprijetnem položaju je; reševal je neprijetne stvari, zadeve 3. ki ima, kaže v odnosu do ljudi negativne lastnosti: neprijeten človek, kolega / ima precej neprijetnih lastnosti nèprijétno prislov od neprijeten: neprijetno dišati; neprijetno vplivati na kaj // v povedni rabi, s smiselnim osebkom v dajalniku izraža neugodje, zadrego: neprijetno mi je bilo, ko sem ga srečal; sam.: narediti kaj neprijetnega ♪
  15.      nèprijétnost  -i ž (ȅ-ẹ́) lastnost, značilnost neprijetnega: neprijetnost mraza / neprijetnost položaja // kar je neprijetno: pripetila se mu je majhna neprijetnost; povzročati komu neprijetnosti / neprijetnosti vsakdanjega življenja / v službi ima neprijetnosti ♪
  16.      nèprizadétost  -i ž (ȅ-ẹ̑) stanje neprizadetega človeka: njena neprizadetost ob njegovi žalosti ga je bolela; za navidezno neprizadetostjo se je skrivala vznemirjenost / motila jih je njegova neprizadetost za stvar, ki se je njim zdela tako pomembna; opazovala ga je s hladno neprizadetostjo ♪
  17.      nèpriznánje  -a s (ȅ-ȃ) kar je nasprotno, drugačno od priznanja: nepriznanje krivde / nepriznanje njegovega dela ga je žalostilo // publ. neizpolnjevanje: nepriznanje predpisov, zakonov ♪
  18.      nèprižgán  -a -o prid. (ȅ-á) ki ni prižgan: neprižgana luč, svetilka / držati v roki neprižgano cigareto ♪
  19.      nèrazumljívost  -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost nerazumljivega: nerazumljivost učiteljeve razlage; razumljivost in nerazumljivost / nerazumljivost njegovega govorjenja je pri predavanju zelo motila nerazločnost ♪
  20.      nèrazvrščèn  -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni razvrščen, ni razporejen: nerazvrščeni delavci / priučeni risarji in čistilci so navedeni v skupini nerazvrščenih poklicev ♪
  21.      nèskrájšan  -a -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni skrajšan: obleko je pustila neskrajšano / neskrajšani delovni čas ♪
  22.      nesmŕtnik  -a m (ȓ) nav. ekspr. 1. zlasti v francoskem okolju član akademije: Voltaire in drugi nesmrtniki / Finžgar je bil sprejet med naše nesmrtnike 2. zelo slaven, čaščen človek, zlasti umetnik: s svojimi romani se je uvrstil med nesmrtnike ♪
  23.      nèsodelovánje  -a s (ȅ-ȃ) kar je nasprotno, drugačno od sodelovanja: nesodelovanje pri akciji; posledice nesodelovanja z njim bo občutil sam / sprejeli so načelo nesodelovanja ♪
  24.      nèsproščèn  -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni sproščen: nesproščena napetost, sila / nesproščeno gibanje telesa / zaradi njenega molka se je čutil nesproščenega / nesproščeno govorjenje, vedenje ♪
  25.      nesrámnik  -a m (ȃ) knjiž. nesramen človek: še slutila nisem, da je tak nesramnik ♪

   1.576 1.601 1.626 1.651 1.676 1.701 1.726 1.751 1.776 1.801  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA