Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

til (1.351-1.375)


  1.      lúški  -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na luko: v daljavi se je že videl luški svetilnik; luške naprave / luške pristojbine / luški delavci ♦ navt. luški kapitan predstojnik luške kapitanije; luška kapitanija urad v luki, ki skrbi za varno plovbo in pristajanje ladij, vodi registre ladij; poslopje tega urada ♪
  2.      mačè  -éta tudi máče -ta s (ȅ ẹ́; á) ekspr. mlada mačka, mucka: mačka z mačeti; otrok se je igral kot mače // mačka: mače je prijazno drgnilo hrbet ob njegov gleženj ● ekspr. tole mače bom že ukrotil, je rekel dekle ♪
  3.      máček 2 -čka m (á) nav. ekspr. slabo počutje, razpoloženje, navadno po nezmernem uživanju alkohola: kje si krokal, da imaš takega mačka; z ležanjem, s tabletami preganjati mačka; maček po šmarnici // navadno v zvezi moralni maček občutek krivde po dejanju, ki ima navadno negativne posledice: po razbrzdanem življenju se ga je lotil moralni maček; ima hudega moralnega mačka ♪
  4.      máčka  -e ž (ȃ) 1. domača žival, ki lovi miši: mačka čepi na peči in prede; mačka se grbi, ježi, piha pred psom; mačka se igra z miško; mačka mijavka, prede, se umiva; mačke se gonijo; pri hiši imajo veliko mačk; bela, črna, pisana mačka; mlada mačka; igra se z njim kot mačka z miško ima ga v popolni oblasti, dela z njim, kar hoče; prišel je potiho kot mačka; nižje pog. siten kakor breja mačka; trdoživ kot mačka / muc, je poklical mačko / angorska, siamska mačka // mačja samica: mačka ima mlade; mačka je skotila mladiče; knjige prenaša iz kota v kot kakor mačka mlade 2. nav. slabš. spretna, premetena ženska: to ti je mačka, nje že ne boš ugnal 3. nar., v prislovni rabi izraža močno zanikanje: da so dobri ti ljudje? Mačko so dobri / v medmetni rabi misliš, da bom delal zate? Mačko, če češ ● ekspr. (črna) mačka mi je prekrižala pot po ljudskem verovanju danes bom imel nesrečo; danes bom doživel kaj slabega; hodi kakor mačka okrog vrele kaše ne upa se lotiti jedra problema; tadva sta si, se gledata kakor pes in mačka sovražita se; tako je bil pijan, da je mački botra rekel da se ni zavedal, kaj dela; ekspr. če mački na rep stopiš, zacvili človek se oglasi, razburi, če kdo prizadene njegove koristi, interese; preg. kar mačka rodi, miši lovi otroci so navadno taki kakor starši; preg. kadar mačke ni doma, miši plešejo kadar je kaka skupnost brez nadzorstva, njena disciplina popusti ◊ etn. mačka in miška otroška igra, pri kateri se udeleženci sprimejo v krog in branijo tistemu, ki igra mačko, v krog, da bi ujel tistega, ki igra miško; zool. divja mačka v gozdovih živeča mačka, Felis silvestris; morska mačka do enega metra dolga morska riba z ogrodjem iz hrustanca in pegami, Scyliorhinus; morska mačka dolgorepa opica, ki živi v Afriki; zamorska mačka ♪
  5.      magíster  -tra m (í) 1. akademski naslov, ki ga podeli univerza ali visoka šola, za stopnjo nižji od doktorja: študirati za magistra; postati magister tekstilne tehnologije / kot pristavek k imenu magister XY // kdor ima magistrski naslov: inštitut želi zaposliti več doktorjev in magistrov 2. pog. (diplomirani) farmacevt: navodilo za uporabo zdravila mu je dal magister / kot nagovor tovariš magister 3. nekdaj predavatelj, učitelj humanističnih znanosti: bil je prizadeven magister // naslov človeka z najvišjo stopnjo akademske izobrazbe: magister teologije ◊ šol. magister farmacije nekdaj kdor diplomira na fakulteti ali na oddelku za farmacijo; zgod. magister pri starih Rimljanih najvišji vojaški poveljnik konjenice ali pehote ♪
  6.      majáti  májem tudi májati -em stil. májam nedov., májaj májajte tudi majájte; majál tudi májal (á á; á) povzročati, delati, da se kaj z enim delom pritrjenega premika sem in tja: veter maje drevesa; zgrabil je kol in ga majal, da bi ga izpulil / presenečeno je majal z glavo; klasje se maje; pijanec stoji pred vrati in se maje; veriga visi z voza in se maje niha; pren., ekspr. kmet je majal stavbo fevdalnega reda; uporno pleme maje vladarju prestol // povzročati, da se kaj premika sploh: potres maje zemljo; mostnice so se majale pod nogami; zemlja se zelo maje ● ekspr. pijača je ljudem majala jezike je povzročala, da so veliko in sproščeno govorili; ekspr. ljudje so nad tem majali z glavo izražali osuplost, presenečenje, ogorčenje majáti se, tudi májati se 1. biti majav: brv je trhla in se že maje; miza se maje; zobje se mu majejo; pren., ekspr. njegov položaj v službi se maje; stebri starega družbenega reda so se majali; temelji te filozofije se že majejo 2. ekspr. biti, obstajati pri kom v čedalje manjši meri: njegova samozavest se maje / nekaj se maje v njegovih načelih 3. ekspr. opotekajoče se, okorno hoditi: poglej ga, kako se maje; majati se pijan proti domu / ladja se maje proti Benetkam // iti, hoditi: kam se pa maješ ● ekspr. njihova hiša se maje kmetija, posestvo, družina propada; žarg., šah. pozicija se maje je slaba; ekspr. tla se mu majejo pod nogami ima ogrožen (družbeni) položaj; ni več prepričan o pravilnosti svojega ravnanja; ekspr. v njem se vse maje in lomi doživlja velike duševne krize majáje: pijanec se je majaje napotil proti domu; majaje z glavo je odšel; voz je majaje se in zibaje se zavil na glavno cesto majajóč -a -e: majajoč z glavo; majajoč se dom; skozi majajoče se veje gledati luno ♪
  7.      makramé  -ja m (ẹ̑) obrt. tehnika izdelovanja tekstilnih izdelkov, zlasti okrasnih, z oblikovanjem vozlov: obvladati makrame // izdelek v tej tehniki: razstava makramejev; makrameji in tapiserije ◊ tekst. močno vita sukana preja iz velikega števila niti; neskl. pril.: makrame vozel; izdelati pas v makrame tehniki ♪
  8.      mákrokózmos  -a m (ȃ-ọ̑) knjiž. svet v celoti, vesolje: raziskovati makrokozmos; odnosi v makrokozmosu; mikrokozmos in makrokozmos / čutil je, da je tudi sam delec v makrokozmosu občestva ♪
  9.      málhar  -ja [u̯h] m (ȃ) ekspr. človek z malho: kdo pa je tistile malhar // berač, potepuh: na sejmu so se zbrali vsi malharji od blizu in daleč ♪
  10.      máli  -a -o prid. (ȃ; sam. iz prislova ā) 1. določna oblika od majhen: a) mali in veliki kazalec; razložiti male krožnike; odsekati si mali prst; zvoniti z malim zvonom; male in velike črke; otroci jedo pri mali mizi, odrasli pa pri veliki; velika in mala začetnica; mala žlička; v svojem malem stanovanju; mala vrata b) pog.: mali golaž; malo pivo c) spori v malih kolektivih; mali narodi č) topovi z malimi dometi d) poznal je njegove male in velike sposobnosti; te male spremembe nas ne bodo rešile e) z malimi otroki se je rajši igrala kot z velikimi; kaj dela tvoj mali sin f) mala kmetija, trgovina; male tovarne se združujejo z velikimi / mali kmet; mala buržoazija drobna buržoazija / mali uradniki / mala kmečka, zemljiška posest drobna posest g) male in velike napake h) naveličal sem se tega malega, skromnega življenja / Mala Azija; Mala vas; kot pristavek k imenu Pipin Mali 2. v zvezi mala potreba izločanje seča: mala in velika potreba / opraviti, opravljati malo potrebo; iti na malo potrebo ● nar. mali božič praznik (svetih) treh kraljev; mali bratranec sin očetovega ali materinega bratranca ali sestrične; publ. mali človek človek brez važnejšega družbenega položaja in brez velikega premoženja; publ. mali ekran televizija; mali golf golf na manjšem igrišču s poenostavljeno tehniko igranja; mali hlapec hlapec, ki opravlja lažja, preprostejša dela; (mali) oglas krajša objava, obvestilo v časopisu v zvezi s trgovskimi posli, službo, osebnimi zadevami; (mali) oglasi rubrika v časopisu s takimi obvestili; ekspr. imeti kaj v malem prstu dobro znati, poznati kaj; star. mali srpan julij; mali stric očetov ali materin bratranec; star. mali traven april; mali voz ozvezdje v obliki voza, katerega najsvetlejša zvezda je Severnica; publ. mala Evropa devet evropskih držav, ki so povezane v Evropsko gospodarsko skupnost; nar. mala južina popoldanska malica; nar. mala maša mali šmaren; mala matura nekdaj zaključni izpit po nižji srednji šoli; mala plošča gramofonska plošča s premerom 17 cm; mala šola organizirana nekajmesečna predšolska vzgoja; ekspr. biti v malih nebesih zelo srečen; živi ko mali bog zelo dobro, v izobilju ◊ anat. mali možgani del možganov za ravnotežje; mali krvni obtok del krvnega obtoka, pri katerem teče kri skozi pljuča; mala krivina vbočeni del želodca, ki je obrnjen na desno in navzgor; astr. mali planet asteroid; Mali medved ozvezdje severne nebesne polute, katerega najsvetlejša zvezda je Severnica; bot. mali zimzelen; mala kopriva; mala štorovka; etn. mali kruhek pecivo iz ržene moke in medu, oblikovano navadno v izrezljanih lesenih modelih; fiz. mala kalorija enota za merjenje toplote, tisočina kalorije; gled. mali oder gledališče, ki uprizarja krajša, modernistična, eksperimentalna gledališka dela; lov. mali lov lov na manjšo ali zaradi načina lova manj pomembno divjad; mala divjad manjša in zaradi načina lova manj pomembna divjad; muz. mali f četrti ton v mali oktavi; rel. mali greh kršitev božje postave v majhni stvari ali v veliki stvari, pa ne z jasnim spoznanjem in popolnim privoljenjem; mali šmaren praznik Marijinega rojstva 8. septembra; soc. mali kmet kmet, ki ima navadno do 5 ha zemlje; mali lastnik drobni lastnik; šah. mala rokada rokada na kraljevo stran; šport. mali nogomet nogomet, pri katerem igra samo sedem igralcev na sorazmerno manjšem igrišču; vet. male živali domače živali razen goveda, konja; zgod. mala antanta zveza med Čehoslovaško, Jugoslavijo in Romunijo po prvi svetovni vojni; zool. mali skovik; mala rovka máli -a -o sam.: pog. ta mali je še v plenicah mali; evfem. ta mali moški spolni ud; mali, pridi sem; evfem. ta mala žensko spolovilo; janez, pisano z malo; malo in veliko se je zbiralo; vzeli so mu še tisto malo, kar je imel; že od malega je tak od otroških let; redko z malega je tako navajen od malega, od otroških let; nar. s to stvarjo smo na malem malo je je še ostalo, skoraj smo jo porabili; ekspr. malo po malem je začelo deževati pomalem; v malem je počenjal to, kar so delali drugi v velikem; z malim je zadovoljen; popil je nekaj malega; ekspr. zna do malega vse vse; skoraj vse; ekspr. zima je bila do malega brez snega skoraj; pog. vredno je po ta malem tisoč dinarjev najmanj tisoč dinarjev; Slovenija je Evropa v malem; preg. iz malega raste veliko; preg. kdor z malim ni zadovoljen, velikega vreden ni; prim. majhen, mala, mali m, malo, manj ♪
  11.      maligán  -a m (ȃ) 1. agr. enota za merjenje količine alkohola v alkoholnih pijačah: to žganje ima trideset maliganov // mn., pog., ekspr. alkoholna pijača: kmalu je začutil učinek maliganov 2. kem. priprava za določanje molekulske mase ali koncentracije raztopljene snovi glede na vrelišče: z maliganom določiti stopnjo alkohola v vinu ♪
  12.      malodúšnost  -i ž (ū) lastnost, značilnost malodušnega človeka: boriti se proti malodušnosti tovarišev / po neuspehu se ga je lotila malodušnost; premagati malodušnost / iz malodušnosti je opustil študij ♪
  13.      malopomémben  -bna -o prid. (ẹ̄) knjiž. nepomemben: malopomemben človek; zvrstilo se je mnogo malopomembnih dogodkov; malopomembna podrobnost; nobena stvar mu ni bila majhna in malopomembna ♪
  14.      maloprídnež  -a m (ȋ) ekspr. ničvreden, malovreden človek: iz malopridneža je postal priden in vesten človek; v svoji okolici je veljal za malopridneža; ko se je klatil po svetu, se je seznanil z mnogimi malopridneži // človek, ki zavestno naredi kaj narobe, kaj slabega: treba bi bilo kaznovati malopridneže, ki so razbili okna ♪
  15.      malverzácija  -e ž (á) knjiž. poneverba, goljufija: odkriti malverzacijo; z malverzacijami si je prilastil precej denarja ♪
  16.      mandát  -a m (ȃ) 1. jur. pogodba o opravljanju poslov za drugega, naročilo: mandat je potekel; prekoračitev mandata / dati komu mandat // listina o tej pogodbi: pokazal je mandat 2. pooblastilo za opravljanje določene funkcije v kakem organu: odpovedati se mandatu; dati, dobiti, podaljšati mandat; poslanski mandat; mandat članov upravnega odbora / določiti število mandatov po republikah / sprejeti, vrniti mandat za sestavo nove vlade 3. zgod., med obema vojnama pooblastilo, ki ga da mednarodna organizacija določeni državi za upravljanje kakega ozemlja: dati državi mandat nad deželo // ozemlje, ki ga upravlja kaka država po pooblastilu mednarodne organizacije: Palestina je po prvi svetovni vojni postala britanski mandat / na ozemlju bivšega francoskega mandata 4. zgod. ukaz, ki spreminja prejšnje pravno stanje: izdati mandat; cesarjev mandat; mandat o tiskanju knjig ♪
  17.      mandáten  -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na mandat: mandatna doba voljenih funkcionarjev / bivše kolonije izročiti v mandatno upravo ◊ jur. mandatni postopek civilni postopek, v katerem se izda odločba, ne da bi se preiskovala utemeljenost zahteve in zaslišal nasprotnik; mandatna kazen denarna kazen, ki se izreče in plača na kraju samem; mandatna pogodba pogodba o opravljanju poslov za drugega, naročilo; zgod. mandatno ozemlje med obema vojnama ozemlje, ki ga upravlja kaka država po pooblastilu mednarodne organizacije mandátno prisl.: mandatno kaznovati koga ♪
  18.      mándeljc  -a [dǝl] m (ȃ) 1. raba peša (živalski) samec, navadno zajec: k zajklji so spustili mandeljca / ekspr. ali je mandeljc ali babica 2. nav. mn., pog., slabš. mož, fant: te tri mandeljce bomo pa že ugnali ♪
  19.      mándeljnov  -a -o [dǝl] prid. (á) nanašajoč se na mandelj: mandeljnov cvet; mandeljnov les; mandeljnovo olje / mandeljnova potica ♦ kozm. mandeljnovo mleko čistilno mleko iz mandeljnovih jedrc, rastlinskega olja ♪
  20.      manévrski  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na manever: manevrsko bojevanje / velike manevrske sposobnosti majhnih enot / manevrske lastnosti ladje, vozila / manevrski stil te politike ● publ. poskušali so razširiti manevrski prostor za sporazum o čem povečati možnosti ◊ voj. manevrski prostor ozemlje, ki omogoča razporejanje in premikanje velikih vojaških enot; manevrska municija municija, ki se uporablja na vojaških vajah; manevrsko zemljišče zemljišče, ki omogoča uporabo vseh rodov vojske; žel. manevrska lokomotiva lokomotiva, ki na postajah vlaku odvzema ali dodaja vagone ♪
  21.      manílski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na Manilo: manilsko pristanišče / manilske vrvi vrvi iz manilske konoplje ♦ bot. manilska konoplja tropska rastlina, iz katere se pridobivajo trdna, groba vlakna, Musa textilis; kem. manilski kopal; tekst. manilska konoplja trdna, groba vlakna iz te rastline ♪
  22.      maniók  -a m (ọ̑) bot. tropska kulturna rastlina, iz katere gomoljev se pridobiva moka, Manihot utilissima: tamkajšnji prebivalci gojijo maniok ♪
  23.      manirístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na manirizem: maniristične stilne posebnosti, prvine / maniristična slika / maniristična plitkost manirístično prisl.: slika učinkuje maniristično ♪
  24.      mànjvréden  -dna -o prid. (ȁ-ẹ́ ȁ-ẹ̄) 1. ki ima manjše telesne ali umske sposobnosti: čutil se je manjvrednega; nacisti so imeli nekatere rase za manjvredne 2. ki je nižje, manj kakovostne vrste: manjvreden les; manjvredna kovina / manjvredna literatura ♦ metal. manjvredno gorivo gorivo, ki ima nizko kalorično vrednost; sam.: bil je mnenja, da je ročno delo nekaj manjvrednega ♪
  25.      manufaktúra  -e ž (ȗ) 1. ekon., v zgodnjem kapitalizmu proizvodnja z rokodelskim orodjem in že izvedeno notranjo delitvijo dela: zgodovinski pogoji za nastanek manufakture; prehod iz manufakture v strojno industrijo / volnarska manufaktura // podjetje s tako organizirano proizvodnjo: delati v manufakturi; razvoj zgodnjih manufaktur 2. trgovina, ki prodaja (tekstilno) blago, zlasti na metre: na križišču sta manufaktura in drogerija // redko (tekstilno) blago, ki se prodaja na metre: prodajati, proizvajati manufakturo ♪

   1.226 1.251 1.276 1.301 1.326 1.351 1.376 1.401 1.426 1.451  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA