Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

tika (251-275)



  1.      rusístika  -e ž (í) veda o ruskem jeziku in književnosti: pomemben prispevek k rusistiki / diplomirati iz rusistike
  2.      rústika  -e ž (ú) arhit. zid iz grobo obdelanih kamnitih kvadrov: rustika renesančne palače; rustika v pritličju ● knjiž. ta predalnik je rustika je iz (nekdanje) kmečke hiše
  3.      rustikálen  -lna -o prid. () 1. preprosto, grobo izdelan: okrasiti stene z rustikalnimi predmeti; rustikalna hiša / rustikalna izdelava, zidava / rustikalni modeli, vzorci; rustikalno pohištvo pohištvo, ki v izdelavi, oblikah posnema pohištvo (nekdanje) kmečke hiše 2. knjiž. kmečki, podeželski: rustikalna podoba naselja / opisi rustikalnega življenja / lokal, opremljen v francoskem rustikalnem slogu 3. knjiž. robat, grob: človek rustikalne zunanjosti / rustikalne navade ◊ zgod. rustikalna zemlja zemlja, ki jo podložnik obdeluje in od nje živi
  4.      rustikalizácija  -e ž (á) knjiž. uvajanje rustikalnih, kmečkih elementov v kaj: rustikalizacija pohištva / rustikalizacija slovenske literature
  5.      sámokrítika  -e ž (-í) kritika samega sebe: potrebnost samokritike; kritika in samokritika / samokritika članov organizacije / napisati samokritiko
  6.      semántika  -e ž (á) lingv. nauk o pomenu besed, pomenoslovje: sintaksa in semantika // knjiž. pomen, pomenskost: semantika pesmi, stavka
  7.      semiótika  -e ž (ọ́) veda o znakih: semiotika in teorija informacije ♦ med. nauk o bolezenskih znamenjih
  8.      séptika  -e ž (ẹ́) žarg., med. septični oddelek v bolnici: sprejeli so ga na septiko
  9.      sfragístika  -e ž (í) veda o pečatih: sfragistika in diplomatika
  10.      shemátika  -e ž (á) knjiž. shematično obravnavanje, prikazovanje česa: v njegovem članku je preveč shematike / primitivna shematika in grobost burke shematičnost
  11.      sholástika  -e ž (á) 1. srednjeveška filozofska smer, ki temelji zlasti na avguštinizmu in aristotelizmu: pozno, zgodnje obdobje sholastike 2. knjiž. prazno, nestvarno, nesmiselno govorjenje, razpravljanje: njegova razglabljanja so sama sholastika
  12.      silogístika  -e ž (í) filoz. nauk o silogizmih: osnove silogistike
  13.      simbolístika  -e ž (í) redko simbolika: v njegovem romanu je polno simbolistike
  14.      simptomátika  -e ž (á) knjiž. simptomi v celoti: ta bolezen ima podobno simptomatiko kot meningitis / gospodarska simptomatika / prav v tem je moderna simptomatika besedila skupek značilnosti
  15.      sintétika  -e ž (ẹ́) pog. sintetična tkanina: sintetika se ne mečka; bluza iz sintetike; volnena tkanina, kombinirana s sintetiko // izdelki iz te tkanine: najraje nosi sintetiko
  16.      sistemátika  -e ž (á) urejenost, načrtnost, premišljenost: v delu se kaže precejšnja sistematika; znanstvena sistematika / sistematika stila ♦ biol. veda, ki se ukvarja z opisom, poimenovanjem in razvrščanjem rastlin, živali v sistematske kategorije
  17.      skandinavístika  -e ž (í) veda o skandinavskih jezikih in književnostih: razprava iz skandinavistike
  18.      slavístika  -e ž (í) veda o slovanskih jezikih in književnostih: dognanja sodobne slavistike / diplomirati iz slavistike
  19.      slovakístika  -e ž (í) veda o slovaškem jeziku in književnosti: bohemistika in slovakistika
  20.      slovenístika  -e ž (í) veda o slovenskem jeziku in književnosti: slovenistika in germanistika / diplomirati iz slovenistike
  21.      sóciolingvístika  -e ž (ọ̑-í) jezikoslovje, ki proučuje razmerje med jezikom in družbo: razvoj sociolingvistike // jezikoslovje, ki proučuje razmerje med družbeno in jezikovno razčlenjenostjo jezika
  22.      sofístika  -e ž (í) 1. starogrška filozofska smer, ki temelji na senzualizmu in spoznavnem relativizmu: nekatere ideje je ta filozof prevzel iz sofistike; doba sofistike 2. slabš. dokazovanje, razglašanje navideznih resnic, namerno zavajajočih trditev: nobena sofistika ne more ovreči tega dejstva / v njihovem govorjenju je veliko sofistike
  23.      sokrátika  -e ž (á) filoz. iz Sokratove filozofije izhajajoči način mišljenja
  24.      spotíka  -e ž () ekspr. 1. izražanje nezadovoljstva, slabega mnenja o kom, čem: boji se zamere in spotike; poročila se je in bilo je konec spotike / to je nekaterim v spotiko 2. kar vzbuja nezadovoljstvo, slabo mnenje: popivanje je veljalo za veliko spotiko / bil je spotika v družini / kamen spotike ● ekspr. biti spotika odkritosrčnemu pogovoru ovira; ekspr. govoriti brez spotike brez zatikanja, gladko
  25.      spotíkanje  -a s () glagolnik od spotikati: spotikanje sošolcev / spotikanje ob kamenje / preprečiti javno spotikanje

   126 151 176 201 226 251 276 301 326 351  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA