Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

tik (3197)


  1.      tík 1 -a m (ȋ) tropsko drevo ali plemenit rumenkasto rjav les tega drevesa: pohištvo iz tika ♪
  2.      tík 2 -a m (ȋ) kratek, šibek glas pri udarcu, trku ob trdo snov: tik kapljice ♪
  3.      tík 3 -a m (ȋ) med. nehoteno, ponavljajoče se trzanje navadno obraznih mišic: ugotavljati vzroke tika / obrazni tik; tik prepone ♪
  4.      tík  prisl. (ȋ) v zvezi s prislovnim določilom 1. izraža neposredno bližino: hišo so zgradili tik ob morju; izbrala sta mizo tik pri vratih; hoditi, peljati tik za kom; pošta je tik za oglom; tik zraven so imeli trgovino / ekspr. slediti komu tik za petami 2. izraža zelo majhno časovno oddaljenost: pogajanja so prekinili tik pred koncem; vrnila se je tik pred nočjo; tik preden je odšel, je še telefoniral ● pog. vse ima tik pred nosom zelo blizu (stanovanja); pog. biti tik pred zdajci neposredno pred odločitvijo, začetkom; pog. tega ne delajte tik pred zdajci v zadnjem trenutku ♪
  5.      tik  predl., z rodilnikom za izražanje neposredne bližine: tik gozda je sprehajalna pot; usedla se je tik njega; stati tik okna, vrat; utaborili so se tik reke ♪
  6.      tík  medm. (ȋ) posnema enakomerno se ponavljajoče šibke glasove pri premikih urnega mehanizma: tik, tik, tik, je udarjal metronom; prim. tiktak ♪
  7.      tìk  medm. (ȉ) posnema kratek, šibek glas pri udarcu, trku ob trdo snov: tik, tik, tik, udarjajo dežne kapljice ob šipo / srce bije tik, tik, tik ♪
  8.      tíkanje 1 -a s (ȋ) glagolnik od tikati1: sprijateljila sta se in prešla na tikanje ♪
  9.      tíkanje 2 -a s (ȋ) glagolnik od tikati2: poslušati tikanje brzojava / tikanje ure ♪
  10.      tíkatáka  in tíka táka medm. (ȋ-ā) posnema enakomerno se ponavljajoče šibke glasove pri premikih urnega mehanizma: ura se oglaša: tikataka, tikataka ♪
  11.      tikatákati  -am nedov. (ā) dajati glas tikataka: budilka tikataka ♪
  12.      tíkati 1 -am nedov. (ȋ) uporabljati v govoru s kom obliko druge osebe ednine: bil je v dvomih, ali naj jih tika ali vika; dovolila mu je, da jo tika; z vsemi se tika ♪
  13.      tíkati 2 -am nedov. (ȋ) dajati glas tik: brzojav tika / knjiž. v kotu tika stara ura tiktaka ♪
  14.      tíkati  tíčem nedov. (ȋ) star. 1. pripadati: prinesem vam, kar vam tiče; polovica premoženja je tikala bratu 2. spadati: to ne tiče sem; prinesli so kosilo z vsem, kar tiče zraven ♪
  15.      tíkati se  tíčem se tudi tíkam se nedov. (ȋ) biti v zvezi, povezanosti s čim: ta problem se mene ne tiče; odločijo naj tisti, ki se jih stvar najbolj tiče // z rodilnikom, v zvezi kar se tiče izraža omejitev trditve na predmet: kar se mene tiče, je vse urejeno; kar se pisanja tiče, sem zelo len; kar se stroškov tiče, jih bomo že zmogli ● ekspr. mi smo mi, kaj se nas tičejo drugi izraža samozavest; ekspr. nazadnje, kaj se nas to tiče izraža malomarno zavrnitev tíkati nar. zahodno dotikati se: prosim, ne tikaj tega; tikati z roko tičóč se -a -e: vprašanja, tičoča se varstva narave ♪
  16.      tíkniti  -em dov. (í ȋ) dati glas tik: ura je še nekajkrat tiknila, nato se je ustavila ♪
  17.      tíkoma  prisl. (ȋ) star., v zvezi s prislovnim določilom tik: vozila sta tikoma drug za drugim; stol je primaknil tikoma k postelji / prišli so tikoma pred odhodom ♪
  18.      tíkoma  predl. (ȋ) star., z rodilnikom tik: stopil je tikoma njega in mu grozil; tikoma zida raste grm / bila je tik tikoma njega ♪
  19.      tíkov  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na tik1: tikovi gozdovi; tikov les / tikova omara ♪
  20.      tikovína  -e ž (í) tikov les: trgovati s tikovino; pohištvo iz tikovine ♪
  21.      tíkpovôjen  -jna -o prid. (ȋ-ō) knjiž. nanašajoč se na čas tik po vojni: tikpovojne razmere / tikpovojni čas // nanašajoč se na čas tik po drugi svetovni vojni: značilnosti tikpovojnega slovenskega pesništva ♪
  22.      tikták  -a m (ā) enakomerno se ponavljajoč šibek glas pri premikih urnega mehanizma: tiktaki ure // tiktakanje: motil ga je preglasen tiktak budilke ♪
  23.      tíkták  prisl. (ȋ-á) nar. zahodno zelo hitro, takoj: tiktak bomo nazaj; knjiga je bila tiktak prodana ♪
  24.      tíkták  in tík ták medm. (ȋ-á) posnema enakomerno se ponavljajoče šibke glasove pri premikih urnega mehanizma: vse je tiho, slišati je le uro: tiktak, tiktak; prim. tak, tik ♪
  25.      tiktákanje  -a s (ā) glagolnik od tiktakati: tiktakanje ure ga je uspavalo / tiktakanje metronoma ♪

1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA