Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

tihotno (2)

1.      tihôtnost  -i ž (ó) lastnost, značilnost tihotnega: tihotnost sobe / popolna tihotnost ♪
2.      tihôten  -tna -o prid. (ó) precej tih: tihoten šepet / tihotna cesta; tihotno mesto / tihotna noč / tihotna misel tihôtno prisl.: tihotno stopati / v povedni rabi povsod je čudno tihotno ♪